Ko ljudje zvedo, da sem vegetarijanka, me vedno vprašajo, kaj sploh jem.
In potem naštevam.
“Pa to ti mama kuha?”
Ja, meni vse naredi mamica.
Kondome mi kupuje,
zjutraj me umije, obleče in obuje,
kamor želim me takoj zapelje,
prazne slame nikoli mi ne melje.
Seveda ne, you idiot !
“A pol znaš kuhat ?”
Tudi ti zgledaš 5 let star/a.
Ja, znam kuhat, tudi recepte si zmišljujem, ampak jih ne zapisujem.
Ker redko kdaj skuham dvakrat isto stvar, tako da bi tako bilo brezveze.
Sploh pa nimam vedno na voljo istih sestavin, tako da si pač iz danih nekaj naredim.
Tukaj pa še moje današnje kosilo – dokaz, da res znam kuhat:
Melancene [rečemo jim tudi jajčevci, toliko da veste :P], sem olupila, narezala na trakove in nasolila (da spustijo sok, kupljeni grenkobo), nato jih za kakšne pol ure pri miru pustila.
Papriko sem narezala na kvadratke in jo rahlo popekla (toliko, da je prijetno zadišala) na
olivnem olju.
Melancane sem fajn odcedila, jih dodala v ponev, pokrila in na malem ognju dušila.
Nato je v igro prišlo njegovo veličanstvo, domači, velik, okusni, izjemno aromatični
To desko uporabljam samo jaz !
[Hočem, da vidite, da jo res veliko uporabljam]
Pridružil se je ostalim prijateljem v savni.
Tukaj so tudi naravni ojačevalci okusa:
Vse sem drobno nasekljala in v ponev dodala. Česen sem seveda prej olupila.
Tisti črni fleki so na baziliki zato, ker nisem ravno nežna, ko jo perem.
Malo soli in res malo čilija je še dodatno izboljšalo okus.
Kislo smetano si je dodala mama. Jaz sem jedla brez.
Sicer sem pozabila povedati, da sem zmes še skuhala
riž.
Kako se kuha, definitivno ne bom govorila,
saj tako najdete na vsaki škatli navodila.
Na krožniku je moje današnje kosilo izgledalo takole:
Očitno sem pravkar zapisala recept.
Še me upa kdo vprašat, če znam kuhat ?!
Melancani v trakovih zgledajo na fotkah precej ogabno, kaj ?
Z Ljubeznijo,
