O Aniti

Kot oseba, ki je odraščala na majhni kmetiji, v majhni vasici, v bližini majhnega mesta, v majhni državi, lahko povem svojo zgodbo na različne načine. Iz različnih kotov, z različnimi toni, z različnimi filtri. V vsakem primeru govorim resnico.

Lahko povem, da sem imela idilično otroštvo, z veliko igre v naravi, bosonogega tekanja, zdravo doma pridelano hrano na mizi. Ljubljena sem bila od staršev, dedka in babice, sosedov in sovaščanov in od matere Narave. In je to resnica.

Lahko bi tudi povedala, da sem imela travmatično otroštvo. V družini je bil alkoholizem, emocionalne in verbalne zlorabe, drama na dnevnem redu, pretvarjanje, da smo v redu pred drugimi (in obisk svete maše ob nedeljah), izogibanje pomembnim pogovorom z delom delom delom in prepričanje, da je vzrok naše bede pomanjkanje denarja in to, da življenje res ni fer. In je tudi to resnica.

Seveda bi lahko zgodbo nadaljevala v tipičnem vzorcu pripovedovanja junakovega potovanja, ki ga vidite v večini filmov, zgodb, ki te navdihujejo, da kaj spremeniš, in seveda v marketinških sporočilih, ki te skušajo navdihniti, da kaj kupiš.
-> Zgodba protagonista, ki živi dokaj udobno življenje, četudi je morda nezadovoljen. Po nekem posebnem dogodku ugotovi, da obstaja še nekaj več. Poda se na pot, da ugotovi, kaj to več je. Vmes dvomi vase in v svojo vrednost. Po mnogih izzivih pride do osebne preobrazbe. Spozna višjo-širšo-globljo notranjo resnico. Dobi nagrado tudi v zunanjem svetu in se vrne domov kot zmagovalec, pripravljen deliti skrivnosti svojega uspeha z vsemi, ki so pripravljeni prisluhniti. In tako spremeni mnogo življenj na boljše. 

Lahko bi ti povedala takšno zgodbo, ampak je moja zgodba še vedno v nastajanju. Nekatera poglavja v njej sledijo temu vzorcu. Nekatera poglavja se bolj fokusirajo na vzorce po katerih pripovedujemo svoje zgodbe, kot na same zgodbe. Nimam dokončnih odgovorov. Še vedno iščem Resnico, in včasih ujamem kak njen odblesk. Me pa redno prijetno zaščemi ob zanimivih vprašanjih in obožujem raziskovalna popotovanja, na katera me pokličejo ta vprašanja. 

In da odgovorim na vprašanja, ki jih imaš morda v ozadju svojega uma, medtem ko se pomikaš po moji strani -> Je ta stran vredna mojega časa? Ali hočem dalje brati? Naj pogledam, kaj je na blogu? Se naj naročim na novice? Ima ta oseba dejansko za povedati kaj zame osebno vrednega in koristnega? 

Moje ozadje je mešanica idiličnega in travmatičnega, zmedenega in obenem izrazito jasnega, totalno unikatno, a tako zelo »po knjigi«, s karakterji, ki so barviti celo v svojih odtenkih sivine in globoki celo v svoji plehkosti. To ozadje me je pripeljalo k temu, da sem strastna v raziskovanju človeške narave. Človeška bitja raziskujem skozi svojo lastno človeško bit. Psihologijo raziskujem zaradi stvari, ki jih opazim v lastni psihi in zaradi želje, da si jih razložim. Kljub temu, da sem vegetarijanka, mi je pomembno, da imajo moje besede meso. In da se skozi njih lahko povežemo. Da lahko drug drugega boljše razumemo. Ali vsaj poizkušamo razumeti drug drugega, medtem, ko se spoštujemo, preprosto za to, ker vsi sodimo med bitja na tem zanimivem Planetu. 

S tabo bom delila, kako sama osmišljam svoje življenje. Kaj trenutno raziskujem. Serije, ki jih gledam. Vaje in prakse, ki mi pomagajo, da se spomnim, kdo sem, kadar se izgubim. Izzive s katerimi se soočam. Svoje zdravljenje. Moje zmage in tudi poraze. Knjige, ki jih prebiram. Tudi kakšen recept (rada imam zdrave in slastne jedi, ki so hitro pripravljene). Nasvete v zvezi z odnosi. Poslom. Denarjem. Zdravjem. Meditacijo. Bogve kaj vse še. 

V mojih zgodbah boš videl/a odseve svoje lastne zgodbe. 

Tu in tam te bom povabila, da greva skupaj na kakšno popotovanje skozi notranje in zunanje svetove. Preko coachinga, tečajev, self-coaching vaj in meditacij. Vedno je tvoja odločitev, kako se odzoveš na povabilo.

Si glavna avtoriteta v svojem življenju. In sam/a odločaš, kaj ima za tebe vrednost.

Na to stran lahko gledaš kot na ruski bife. Na svoj krožnik vzameš to, kar ti je všeč, kar je koristno za tebe, kar pa ni všeč tebi, pa morda pride prav komu drugemu.

Vesela sem, da si tukaj.

Blog

Prostor, kjer povem več, kot bi bilo treba in priznam več svojih nesigurnosti, kot je profesionalno.
Sem človek, ki švica, krvavi, opravlja potrebe, joče, se smeji, ljubi, in piše.