- Na okenski polici vzgajam pšenično travo za soočenje. S tem sem začela zaradi Pikija. Kot mnogi psi, tudi on rad prežvekuje travice. Ker trenutno še ne more svoje porcije dobiti na sprehodu (zaenkrat trenirava hojo predvsem na zelenici), sem se odločila, poskrbeti, da dobi svojo dozo travice doma. Če ne more Piki do travice, pride travica do Pikija. In to je bil povod za moj nov hobi.
Sedaj na okenski polici gojim tudi krešo, baziliko in eksperimentiram s kalčki.
Tako osrečujoče je vsak dan videti, kako stvari rastejo.
Krešo ponavadi jem na stiroporu, kot se ljudje radi posmehujejo riževim oblatom, ampak meni je ta izraz čisto všeč, ker res tako zgledajo. Stiropor + domač fižolov namaz + kreša = perfektna hitra malica, sploh, če še poješ par oliv zraven.
Danes si bom privoščila kalčke redkvice v solati. Komaj čakam, da jih poskusim.
Zraven redkvice, kalim še gorčična semena, lanena semena, mungo fižol in čičeriko.
Prebrala sem, da se čičerika veliko hitreje skuha, če je nakaljena (v dvajsetih minutah) in da ima humus, ki ga narediš iz nje lepšo teksturo. Se veselim, da kmalu preizkusim.
Naslednji v vrsti za kaljenje so sezam, chia semena in leča. :poskakujemodveselja:
Se sprašujete, kaj potrebujete za kaljenje? Sama zaenkrat nimam nobene profesionalne opreme. Uporabljam plastične posodice (iz kitajske restavracije) in kozarce za vlaganje. Pri obojih sem naredila luknjice na pokrove. Pri pokrovih za kozarce za vlaganje, sem luknjice naredila preprosto s šestilom, plastične pokrove pa mi je Jure naluknjal s pormašino. Za lanena semena pa uporabljam glinene podstavke. Ti bodo prišli prav tudi za chia semena.
Na spodnjih fotografijah: bazilika, kreša, lanena semena, ki ravno začenjajo kliti, in kalčki redkvice.
2. Kako je Piki in njegova rehabilitacija po zdrsu diska?
Sedaj se že lahko sam postavi na nogice in naredi nekaj korakov. Potem pade in se spet postavi. Od začetka februrja je že precej napredoval. Pred parimi dnevi je celo kakal, brez da bi padel, na zadnjih nogah se je držal skoraj kot zdrav pes. Tako sem bila vesela. Pred kakšnima dvema tednoma se mi je ponoči sanjalo, kako normalno kaka. Ko sem se zbudila, sem razmišljala, kako je hecno, da se mi zdijo sanje, v katerih gledam psa, kako opravlja veliko potrebo, tako zelo lepe. Komaj čakam, da se uresničijo tudi sanje, v katerih normalno hodi. Od operacije so sedaj minili štirje meseci in pol.
3. Trenutno sem 30-dnevni pavzi od Netflixa. Inventing Anna in Bad Vegan bom do konca pogledala naslednji mesec. Imam pa eno izjemo. Lahko gledam dokumentarce o hrani, če si bom zaželela. Prejšnji teden, pred Netflix pavzo, sem si ogledala The Game Changers, ki se mi je zdel super. Ste gledali?
4. Potem, ko sem gledala masterclass od Mindvalley o programu Wildfit, sem se začela poglabljati v prehrano. Zato je moja izjema na Netflix pavzi gledanje dokumentarcev o hrani. Seveda je pa najpomembnejša stvar to, da dam stvari v prakso. Tako da sedaj zjutraj pojem na prazni želodec tri kose sadja (ponavadi po telovadbi), nato pa še alkagizer, kot wildfitterji imenujejo zelen smuti z jabolki, stebelno zeleno, kumarami, špinačo in avokadom. Sama avokado zamenjam za banano. Zelo rada imam avokado, ampak se mi zdi velikokrat loterija dobit dobrega, visoko ceno ima, pa še škoda mi ga je za v smuti. Ko si ga že kupim, ga želim okušat, ne pa ga zblendat z zeleno.
Všeč mi je ta eksperiment, ker kljub temu, da sem vegetarijanka, se pogosto zgodi, da je edino sadje, ki ga pojem v dnevu, banana. Sedaj mlatim jabolka, kot da je to moja služba. Surova špinača, stebelna zelena in kumare pa mi dajejo občutek, da od znotraj negujem svojo telo z vsem, kar potrebuje.
Sedaj je tretji dan, kar sem začela eksperimentirat s tem in me prav zanima, kakšni bodo rezultati. Upam, da sijoča koža, boljši fokus in manj napihnjenosti (čeprav v zadnje nisem prepričana, ob vseh teh vlakninah).
5. Nadaljujem z redno telovadbo. En dan pol ure joge, naslednji dan pol ure pilatesa. K temu sem pa dodala še 8 minut vadbe za trebušne mišnice, 5x na teden. Med mojimi top tri prioritetami za letošnje leto je bilo, da postanem oseba, ki redno telovadi. In mi je dejansko uspelo. Zjutraj prvo poskrbim za Pikija (spraznim mu mehur, potelovadiva z zadnjimi nogicami, pripravim mu zajtrk), nato pa se preoblečem v moja lepa oblačila za telovadbo in že sem na podlagi. Zvečer, preden zaspim, se že veselim jutranje telovadbe in treh kosov sadja po njej,
Če bi to povedala sebi dve leti nazaj, si verjetno ne bi verjela, da mi lahko to uspe. Takrat sem se namreč zjutraj najbolj veselila skodelice kave ali dveh in pet cigaretov namesto zajtrka.
Rezultati, ki jih vidim od telovadbe? Prej so se mi večkrat pojavljale bolečine v križu. Sedaj, ko je moje jedro močnejše, čutim bolečine v križu zgolj v času hidroterapije s Pikijem, ko sem 20 minut v neudobnem položaju, da lahko premikam njegove nogice. Drugače nimam več bolečin v križu.
Obožujem tudi občutek, ko lahko končno naredim nekatere stvari, ki jih prej nisem zmogla. Kot npr. tri sklece, medtem ko prej nisem niti enega. Ali ko lahko držim kakšno asano kanček bolje. Tako zanimivo je, kako je sam napredek nagrada sama po sebi. Napredek v fleksibilnosti in moči… da dejansko vidiš, kako se izboljšuješ… nekaj najboljšega na svetu. Tudi, če je napredek micen, je občutek radosti velikanski.
6. Trenutno berem Laziness Does Not Exist, avtor Devon Price, na Scribdu (dva meseca lahko bereš zastonj, če se prijaviš preko moje povezave ⇾ partnerska povezava, kar pomeni, da tudi jaz dobim mesec branja zastonj). Tako fina knjiga. V njej je kup stvari, ki sem jih sama v zadnjih petih letih ugotovila, raziskala in nekatere od njih tudi raje držala zase. Seveda pa ne zgolj prikimavam, so tudi nove stvari, ki mi dajo misliti (kot npr. pozitivni učinki cyberloafinga, hm). Vse v eni super berljivi knjigi. Vsem bi jo priporočala, itak, še posebej pa umetnikom, podjetnikom in vsem, ki se vzpenjajo po karierni lestvici, se pa počutijo, kot da so največje lenobe. Že leta govorim, da ne verjamem v lenobo. Ne verjamem, da obstaja. Vedno je razlog za nekaj, kar zgleda, kot lenoba. In ta knjiga vse lepo in preprosto razloži. Beri, beri, beri.
7. Moj zimski projekt je bil delo na tej spletni strani. Kupila sem vtičnik, ki mi omogoča, da naredim članstvo na strani, in potrebovala sem veliko časa, da sem vse sestavila skupaj. Veliko več dela je bilo, kot sem pričakovala. Sprva sem nameravala vse imeti pripravljeno do konca januarja. Potem februarja. Sedaj je marec. In še vedno se najdejo stvari, ki še jih moram dokončati. Seveda bodo še naprej obstajale stvari, ki jih bo treba vzdrževati, urejati, spreminjala bom stvari, ki mi več ne bodo všeč… obenem pa imam občutek, da mi je uspelo zaključiti z glavnino tehničnih del in da mi bo vse, kar sem naredila, služilo vsaj par let. In sedaj se lahko fokusiram na to, kar mi je najljubše. Pisanje in coaching, coaching in pisanje. Woohoo!
Če povem iskreno, sem proti koncu prejšnjega tedna začela čutiti tremo. Nič več skrivanja za tehničnim delom, spet je čas, da se pokažem publiki. No, tukaj sem. Čas je, da se podam v sočno, kreativno delo in da dam iz sebe na zaslon vse, kar sem raziskala in preizkusila v zadnjih letih.
Cenik mojih coaching storitev in članstva si lahko pogledaš tukaj.
Ena izmed mojih top 3 prioritet za to leto je tudi, da se navadim vsaj štiri dni v tednu pisati/ustvarjati stvari, ki jih nameravam deliti s publiko. In da vsaj eno stvar na teden tudi objavim.
To je torej moj profesionalni cilj. Da dam svoje delo ven. In seveda, da se (ponovno) zaljubim v prodajanje in da prodajam z ljubeznijo, ker vem, da bo v življenju mojih strank več zadovoljstva in ljubezni zahvaljujoč mojemu delu.
8. Jure in jaz sva prvega marca praznovala 15 let najine zveze. Pred kratkim sem nekje slišala, da smo srečni v zvezah, v katerih vidimo napredek. Seveda so bila v 15 letih tudi obdobja, ko se mi ni zdelo, da kaj dosti napredujeva, a sva vedno napredovala dovolj, da se nama je zdelo vredno vztrajati skupaj. Če me zdaj vprašaš, če sem zadovoljna z najino zvezo, bi pritrdila. In dodala, da je oboje fajn, biti zaljubljen in rasti v ljubezni.
Kako si kaj ti? Kaj bereš, gledaš, razmišljaš, s čim eksperimentiraš?
Z Ljubeznijo,
