Dnevnik

Že eno uro iščem vilinske simbole, ki bodo mogoče vsaj malo pomagali [ne mogoče, zagotovo bodo, verjamem, verjamem, verjamem] Astri, da se ji bo zacelila kost. In rana od operacije. Mama je prej, ko sva…

Prvi teden šole je za mano. Ni mi bilo lahko. Ponedeljek sem preživela. Pol urce v šoli kar zlahka zdržim. Razen kadar imam kakšne napade hiperaktivnosti. Potem mi je bilo cel dan rahlo slabo in…

Res vas nočem spominjat, da je jutri šola. Letos bom pridna. Zelo.

Ker grem jest korneta. Saša se je včeraj vrnila iz Pariza 🙂 Kako hudo ji zavidam. Ne to, da se je vrnila, ampak to da je bila tam. Pa hodi na farmacevtsko šolo. Jaz pa…

Okay. Imam sindrom Mojce Mavec. Ne vem kaj napisat. Sem pa oboževala Mojco Mavec. Oz. njene kolumne [od ljudi tako obožujem samo sebe, pa še to ne zmeraj]. Zdela se mi je nekakšna slovenska Carrie…

Ali kdaj o čem raje ne govorite, ker potem občutek dobite, da če boste govorili, lahko to izgubite ?

Danes sva šli z Sašo na sprehod 🙂 Končno sem zbrala pogum in jo poklicala. Tudi ona se je od takrat spremenila. In me navdušila. Moje razpoloženje ? Srečna, se ve.

Ali kdaj po ogledu filma na računalniku/DVD-player-ju prislonite še vroč CD na lice ? Ali kdaj namesto z priborom ponesete hrano v usta z rokami ?

Ko ljudje zvedo, da sem vegetarijanka, me vedno vprašajo, kaj sploh jem. In potem naštevam. “Pa to ti mama kuha?” Ja, meni vse naredi mamica. Kondome mi kupuje, zjutraj me umije, obleče in obuje, kamor…

… nimam časa pisat. Že letim dalje !