Iskreno o tem, kako je bilo na Artishu

Tako! Končno je spet prišel čas, da nekaj napišem. Najlepša hvala vsem, ki tu pa tam počekirate, če mi je že uspelo objavit kaj novega :***

Prejšnji teden sem bila brez interneta in priznam, da mi je prav pasalo. Prebrala sem prvi del Igre prestolov in po dolgem in počez uživala življenje ter si filala baterije.

Dolžna sem vam še reportažo o mojem prvem Artishu.
A naj začnem z enim dnevom prej. V petek sem do večera ustvarjala, nato pa sem se dobila na pijači z Nino in njeno punco Taro. Prišli sta namreč uživat v ptujske terme. Bila je super duper fino v živo spoznat kar dve moji bralki naenkrat! Obe sta super čudoviti punci s katerima se je v užitek pogovarjat. Ne vem kaj je to, ampak zadnje čase prihajajo fenomenalni ljudje v moje življenje!

Nina s svojo novo 3 Ptice totico (ob slikanju nanjo sem poslušala tole verzijo Ode radosti in se morala ob tem iti dvakrat vseknit, ker sem se zraven tako jokala od ganjenosti)

Po našem zmenku sem šla še pozdravit sošolce in sošolke iz osnovne na obletnico valete. Ko sem končno prišla domov, me je čakalo še nekaj urc dela, ker sem morala še narediti etiketice in jih navezat na izdelke ter vse pospravit v kovček. K sreči sem bila nabita s pozitivno energijo, tako da sem zdržala do enih pol dveh ponoči. Nekaj etiketic pa sem potem še navezala gor naslednji dan na stojnici.

No, po ene treh urah spanja je napočilo sobotno jutro, v katerem sva se z Juretom odpravila na pot v Ljubljano. Srečno sva prispela in ob prihodu na Gornji trg me je pozdravila nasmejana in zelo simpatična ustanoviteljica Artisha Erika Felicijan. Potem sem počasi uredila svojo stojnico.

In nato čakala kupce. In čakala. In čakala. Potem je bila počasi ura že pol ena… In jaz sem bila na stojnici že 3 ure in pol in prodala komaj za 20 evričev izdelkov. Vsa volja mi je padla… Počasi mi je že šlo na jok. Pristojnina za stojnico namreč ni ravno mala in glede na to, da sem prišla iz štajerskega konca tudi stroški vinjete in bencina niso zanemarljivi. In me je postajalo strah… Kaj če si sploh ne bom pokrila stroškov?! Jaz pa sem par tednov skupaj upajoče ustvarjala kot zmešana, spala po samo 5 ur na noč in v mislih celo računala, katere položnice bom plačala z zaslužkom…

No, in potem me je prišla obiskat Iva Gruden (za katero ste slišali že v tej in tej objavi), ki me je povprašala, kako mi kaj teče prodaja. In sem ji povedala, da bi se najrajši razjokala, ker me je strah, da si sploh ne bom pokrila cene stojnice! In ona mi je potem naredila cel motivacijski govor o tem, kako ne bo nihče poskrbel za moj denar, da sem jaz tista, ki moram poskrbet za to, da pritegnem ljudi, da jih moram pozdravljat in jim razlagat stvari, čeprav mi je nerodno! In me je punca čisto navdušila! (Iva, če bereš to, ful ti hvala!!). In potem so se začele stvari obračat na boljše! Kljub začetnemu nelagodju, sem se spravila iz svoje cone udobja in začela uresničevat njene predloge. In z vsakim ‘Zdravo!’ ter ‘Hi!’ je bilo lažje. Energija se mi je ob interakciji z ljudmi začela dvigat in vedno bolj mi je bilo vse skupaj v užitek.

Zraven verižice na levi, ki jo že poznate, mi je uspelo narediti še dve novi. Upam, da mi ju jutri uspe pofotografirat in naložit na 3ptice.com

  Mehke mini torbice iz recikliranega blaga, ki se lahko uporabljajo za sončna očala, za kulije ali kot toaletke. Moje čisto prve – zato tudi nizka cena, ker še niso čisto popolne, kot bi si želela (ampak mislim, da že vem, v čem je trik pri šivanju) (:

Sponke za čevlje. Ljudje so bili zelo navdušeni nad njimi in nad izvirno idejo (:

Široke gumice za lase (scrunchies) so nazaj v modi! In meni so všeč! Mam tudi takšne z uhicami 😉 Tista dva obročka spodaj na sredini pa sta za okrog čopa na vrhu glave (:

Ta sosedova krava je vse navdušila! Pa črna ovca tudi. Ampak prav zanimivo, da se ni nobena izmed teh dveh prodala. Izgleda, da čakata na pravega kupca.

In tole je Petra s svojo novo totico, ki gre čisto k njeni barviti osebnosti (: (Aja, Petro ste lahko že pred leti spoznali tukaj) In v ozadju je Jure, ki je želel bit po vsej sili na fotografiji 😀

“Tisti, ki nima rad samote, tudi ne zna ljubiti svobode!” Se čisto strinjam z avtorjem grafita.

Moji funky pomočniki: Jure, Anja in Petra Ter za konec še funky jaz 😉  (fotografirala Petra)

With Love,