Anitino Življenje #7: Postrigla sem si lase, naredila stranišče za psa in videla želvo

1. Kako je Piki?

Napreduje. Počasi, a lahko zagotovo rečem, da se mu stanje še vedno izboljšuje. In upam, da se bo to nadaljevalo.

Nabavila sem mu tens ems napravo, v upanju, da mu bo pomagala pri obnavljanju mišic, stimulaciji živcev in pri sproščanju napetosti. Za prevodnik med elektrodami in njegovo kožo uporabljam aloe vera gel – tako mu ne rabim pobriti dlak, da mu prilepim elektrode. Mislim, da mu pomaga. Kupila sem mu tudi bazen. Na spodnjih fotografijah lahko vidite, da je v polni pripravljenosti, da skoči vanj. No ja, opremljen, ampak ne najbolj navdušen. Strah me je bilo, da bo s kremplji predrl bazen in da bo brez rešilnega jopiča paničaril, ker ni ravno oboževalec vode. Ampak smo ugotovili, da ga preveč oblačim. Copatki so mu hitro zlezli dol, pa mu ni uspelo predreti bazena. Ko sem bila na dopustu, ga je tašča dala v bazen brez jopiča, pa se ni pritoževal. Vsaj ne bolj, kot se pritožuje z njim. Tako da sedaj delava hidroterapijo zunaj brez dodatne opreme.

Še vedno vsak dan uporabljamo doma narejeno pasjo tekalno stezo (poglej za fotografije v moji prejšnji objavi v seriji Anitino življenje). In seveda vsako jutro telovadiva in vsak popoldan hodiva okrog hiše ter se igrava. Zaenkrat še ni tako daleč, da bi šel na sprehod izven dvorišča, a upam, da ko bom pisala naslednjo objavo v tej seriji, da bova že lahko hodila na kratke sprehode.
(Za tiste, ki še ne veste – Piki je imel zdrs diska novembra 2021, in okrevanje je dolgotrajen proces, je pa moj pesi seveda vreden vsega truda <3)

2. Naredi sam pasje stranišče. Pikiju moram še vedno jaz praznit mehur, cene podlog za lulanje pa so se v zadnjih mesecih kar naprej pomikale navzgor (nazadnje, ko sem jih kupila, so bile 3,20€) in sem rekla: “Ne, ne bom jih več kupovala.” In poiskala drugo rešitev. Kupila sem malo več kot en kvadratni meter umetne trave, za katerega sem dala malce več kot 5€. Ko sem ga razrezala, sem iz tega dobila 6 podlog. Vzela sem plastično podlogo za mokre čevlje, ki je že bila v hiši (opomba sebi: ko jeseni vidiš podloge za čevlje v trgovini, jo nadomesti). Tako sem zadovoljna s tem svojim DIY pasjim straniščem. Veliko boljše zgleda, kot podloge za uriniranje. Predstavljajte si rumen urin na beli podlogi ali pa umetno travo, ki je zelena, ko je čista in še vedno zelena, ko je na njej urin. Balkon je dobil nazaj svoje dostojanstvo. Podloge iz umetne trave operem, ko se mi nabere dovolj umazanih, posušim in ponovno uporabim. Veliko bolj okolju prijazno. In ne rabim več razmišljat o tem, da moram pravočasno kupiti vpojne podloge.

3. Denar, ki ga prihranim, lahko porabim za nakup kokosovega mleka, iz katerega si delam kefir. Haha, od pasjega urina do kefira, ne vem če je to bil najboljši prehod v naslednjo točko. Ampak ja, začela sem si delati vodni in kokosov kefir. Na Bolhi sem našla gospoda, ki je podarjal svoje viške kefirjevih zrnc in jih začela gojiti tudi sama. In sedaj podarjam naprej svoje viške. Se mi tako fino zdi.

Okusa vodnega kefirja sem se zelo hitro navadila, tako da sploh ne dodajam nobenega sadja, da bi izboljšala okus. Všeč mi je, kot je in enkrat na dan ali na dva dni se mi zalušta kozarec. Z zrnci za mlečni kefir pa sem poskusila narediti kokosovega in je delovalo, tako da si ga sedaj redno delam. Kokosovo mleko kupim v pločevinki. Najbolj mi je všeč od Spar Budget (ni reklama, samo delim uporabno informacijo), ker ima lep okus po kokosu. To se zdi očitno, da ima kokosovo mleko okus po kokosu, ampak na moje lastno presenečenje, ni. Enkrat sem kupila kokosovo mleko v pločevinki od ene druge znamke in skorajda nima okusa po kokosu, bolj po zgoščevalcih. Kokosov kefir je po teksturi skoraj kot kokosov jogurt, s tem da je veliko bolj okusen, kot tisti, ki sem jih do sedaj kupila v trgovini. Rada ga jem za zajtrk. Včasih pa ga tudi na koncu dodam k juham, omakam, ali pa naredim preliv s česnom za pečene bučke ali pa za solato.

Začela sem tudi s fermentiranjem zelenjave. Moja najboljša prijateljica iz otroštva mi vedno za rojstni dan prinese najboljša darila. In letos mi je kupila kozarce za fermentiranje zelenjave. Do zdaj mi je uspelo fermentirati en kozarec bazilike in en kozarec s korenčkom, papriko in paradižnikom. Fermentiran korenček je božanski. Med fermentacijo postane kisel, ampak ne tako kisel, kot pri v kisu vloženi zelenjavi. Točno prava stopnja kislosti je. To, da je fermentirana zelenjava super zdrava, naredi vse skupaj še slajše!

Jeseni pa nameravam začeti eksperimentirati še z drožmi oz. kislim testom za kruh.

4. Zelišča. Trenutno je v nastajanju sivkin kis. Idejo sem dobila v reviji Pomagaj si sam, kjer je bil priporočen za tiste, ki ne marajo vonja po kisu. Kot verjetno veste, je čiščenje s kisom popularno kot ekološka alternativa raznim produktom za čiščenje. Sama sicer lahko prenesem vonj kisa, ampak zagotovo raje voham sivko.

Naredila sem tudi bazilikin hidrolat. V zelo naredi-si-sam stilu. Slišala sem, da je bazilikino olje dobro za rast last, tako da sedaj mažem hidrolat po partnerjevi glavi, haha. Povedala sem mu, da ga ljubim v vsakem primeru, z ali brez las, a vseeno to počnem, ker se mi zdi zabaven eksperiment, on pa se tudi ne pritožuje nad tem, da dobi skoraj vsak dan masažo lasišča. Uporablja se tudi za lepo kožo in proti prhljaju, tako da ga preizkušam tudi na sebi.

Hiša je tako dišala, ko sem delala hidrolat, o bog. Sedaj je na mojem seznamu želja čisto pravi destilator za eterična olja.

5. Porezala sem si lase. Junija. To je bilo drugič letos. Prvič ni nihče opazil. Drugič pa sem dobila veliko pohval. Meni je tudi bila všeč. Nova frizura in hvala.

Lase sem si porezala, ker se mi je sanjalo, da sem si jih pobrila. Ko sem se sredi noči zbudila, se mi je britje glave zdelo izvrstna ideja. A zjutraj nisem bila več tako sigurna. Še vedno pa me je prijetno vznemirjala ideja, da spremenim svojo frizuro. In sem vzela škarje v roke. Naslednji dan me je prišla obiskat moja najboljša prijateljica iz otroštva in mi je z veseljem odrezala par laskov, ki sem jih zgrešila na zadnji strani glave.

6. Zadovoljna sem s poletjem. Hodila sem na sprehode z zanimivimi in zabavnimi ljudmi, malce uživala v umetnosti in kulturi, šla na nekaj koncertov… Z Juretom sva šla na Pag. Že osmič. Pa se je prvič zgodilo, da sva videla želve, sploh nisva vedela, da je to njihov habitat.

7. Vpisala sem se v Sacred Depths, coaching šolo od Joanne Lindenbaum. Že leta sem se želela pridružiti, pa nisem imela dovolj denarja za vpis. Letos pa je naneslo, da sem imela dovolj denarja za prvi obrok ravno dan pred tem, ko se je dvignila cena. In sem se vpisala. Woohoo! In sem zelo zadovoljna, da sem se. Je to, kar sem pričakovala in še več. Verjetno bom slej ko prej podelila še kaj več. Najverjetneje bom se odločila tudi za certifikacijo. Do zdaj mi ni bilo kaj dosti mar za certifikate, ker certifikat ni nujno zagotovilo, da je oseba res usposobljena. Kot coach se lahko odločiš, da ustanoviš svojo šolo in začneš deliti certifikate. Tako pač nastanejo razne šole (v bistvu tudi univerze). Ampak tukaj vem, da bi certifikat dejansko nekaj pomenil tudi meni osebno, ker vem, da sta Joanni globina in kvaliteta prioriteta pri njenem delu.

8. Pripravila sem vam zastonj journaling izziv. In skoraj popolnoma pozabila, da ga moram večkrat omeniti, ker je moj um že zaposlen z razmišljanjem o drugih stvareh, ki jih pripravljam). Vpiši se, če želiš prejeti kratke primere iz mojega življenja z napotki za pisanje, s katerimi se boš (še bolj) zaljubil/a/x v svoje življenje.

9. Začela sem se učiti, kako uporabljati Audacity (program za urejanje avdia). Že pred leti sem si ga namestila, ker sem nameravala delati podkast in z njim snemati in urejati meditacije. Ampak, ker nimam predhodnih izkušenj, je bilo vse, kar sem počela tako časovno potratno, da sem slej ko prej dvignila roke. Upam, da bom tokrat vztrajala dovolj dolgo, da se bom naučila dovolj za zadovoljujoče rezultate pri snemanju in urejanju. Da bom dejansko začela ustvarjati podkast, meditacije, hipnoze in tečaje v audio obliki. Ne pa zgolj razmišljala o tem in vsake toliko pomočila prst v nekaj, kar se zdi kot ledeno mrzla voda.

10. Delati sem začela tudi programu za odrasle otroke alkoholikov in odrasle otroke čustveno nezrelih staršev, a sem se vmes malo ustavila. Še vedno je to moja prioriteta, ampak ne bo tako hitro realizirano, kot sem sprva imela namen.

11. Aaaa, še nekaj sem pripravila za vas. Možnost, da si plačate coaching seanso z mano in sami določite vsoto, po svojih trenutnih zmožnostih (do štirikrat vam je na voljo), če še niste pripravljeni na večmesečni coaching z menoj. Mimogrede, cene za coaching gredo v septembru navzgor, tako da priporočam, da se hitro prijaviš, če si želiš delati z menoj po trenutnih cenah.

12. Sošolka iz srednje šole je v svojih novičkah (Studio Yogana) priporočala, da naredimo test, kjer izvemo svojo dosho. Tako zdaj tu in tam prebiram malce o ayurvedi. Rezultat tega do sedaj je, da sem si nabavila nekaj začimb, zaradi katerih so moji kakavi in kurkuma latteji še boljši.

13. Bindžala sem prvo sezono Naložb (Industry) na HBO. Sedaj pa uživam v tem, da pogledam eno novo epizodo na teden. Kako old school.