Zamujala sem na dogovorjeno lokacijo. Točno teden dni nazaj. Kot po navadi, čeprav seveda ne zanalašč. Ampak k sreči me je lačna blogersko-novinarska delegacija na poti v Prekmurje počakala pri Lenartu, nato smo pa krenili proti domačiji Firbas v občini Cerkvenjak na ogled posestva in obilen (velikonočni) zajtrk. Sama sem se basala s sveže pečenimi žemljicami z domačim maslom, odličnim kislim mlekom, ter se nacejala s hruškovim sokom. Če bi vedela, koliko hrane nas še čaka skozi celi dan, bi se morda držala malo nazaj 😛 
Takoj ob prihodu smo se zagledali v konje in ovčke, nato pa se prepustili zabavnemu vodstvu gospodarjevega sina Bojana po posestvu. 
Celotna domačija je polna zanimivih detajlov. Od scartanih krav, do ležišč na senu, “kmečkega” jacuzzija, starih orodij in kmetijskih strojev, prostorov za počivanje na soncu ter zabavo v naravi. 
Nina je neustrašno preizkusila ležanje v senu. 
Da se povežete z mamo Zemljo, se lahko sprehodite po kamnih različnih velikosti, koliko vas je v rokah pa lahko preverite pri streljanju z lokom (v tarčo, seveda). 
Nato pa se spočijete ob poslušanju zvokov narave v teh ležalnikih. 
Starinska škropilnica za vinograd. 
Ni kmetije brez mačke. 
Viljamovka… 
… in hrüškof sok. 
Gospodarja lahko poprosite, da vas zapelje kakšen krog. 
Hecna reč, ko smo stopili iz štale, sem imela deja vu. Ne vem sicer, ali je to pravi spomin ali narejen, ampak zdi se mi, da se mi je pred par leti sanjalo, da sem bila z modnimi blogerkami na kmetiji. Do sedaj smo se vedno srečevale samo v urbanih okoljih, tako da se mi sanje niso zdele prav nič logične, mislim, komu pa bi se, zgolj zabavne 😀
Okay, dovolj o domačiji Firbas, pojdite še sami raziskovat. Naša naslednja postaja je bila oljarna Kocbek, kjer pridelujejo bučno olje že od leta 1929. Mjam, mjam, tega sem se prav veselila – kot Štajerka si namreč ne predstavljam solate brez bučnega olja. Od g. Gorazda smo izvedeli, da obstaja več kot 800 različnih vrst buč, da potrebujemo 3kg bučnih semen za liter olja in da je olje verjetno vprašljive kvalitete, če ga v trgovini kupimo za manj kot 18€ na liter, saj se cene bučnih semen lokalnega izvora začnejo pri 5+€ na kg. To si je vredno vtisniti v spomin. 
Tukaj stroje podmažejo kar z bučnim oljem 😀 Brez heca! 
15 minut po zajtrku pri Firbasovih, smo že malicali pri Kocbekovih 😀 Kruh smo pomočili v vse vrste bučnega olja, celo eno skrivnostno mešanico smo poskusili, ki bo prišla na trg kmalu, ampak žal ne smemo izdati kakšno, sol smo dobili z grickanjem bučnih semen, sladkor pa smo si dvignili s čokolado Strast s semeni, rolado prav tako z bučnim semeni in vanilijevim sladoledom z bučnim oljem. Mjam. 
Pri Kocbeku ne najdete samo odličnih okusov, temveč tudi stilsko dovršeno embalažo. Odlična ideja za darilo, mimogrede. Prvi dan je bil tako poln doživetij in hrane, da vam nadaljevanje našega izleta predstavim naslednjič. Sedaj pa vas vabim, da stisnete na tole povezavo, glasujete za moj zapis, seveda, in se potegujete za enega izmed 4-ih vikend paketov za vso družino v Sava Hotel Termah po izbiri. Velja? 😉
* * *
Dear international readers. I’m sorry, I really don’t feel like translating all this today, so just in short. Last week I went for a trip with few other Slovenian fashion/lifestyle/ bloggers across Eastern part of Slovenia. In fist part of first day we paid a visit to cute little farm called Firbas (here’s the webpage, you can book a visit) and to The Kocbek Oil Mill (international webpage) where they make high quality pumpkin seed oil. This is one of the most delicious oils ever and it originates in Slovenia. It was super fun and even before lunch we were all so full of delicious food that we could take a little nap. But no time for that. More next time.
Z Ljubeznijo,
