Skip to content

Spremenila si se

Ali kdaj opaziš, da se podzavestno prilagajaš sliki, ki jo imajo drugi okrog tebe o tebi?

Da ti ne bi kdo rekel, da si se spremenil, da te več ne pozna, da to nisi več ti?

Da ne stopiš komu na žulj z izražanjem svoje resnice.

Zadnje čase je ta tema večkrat prišla gor v pogovorih z mojimi prijatelji.

Spomnim se, ko sem lani to dojela, mi je bil totalni aha moment.

Kot empat, oseba, ki zelo jasno čuti stvari, tudi npr. emocije drugih (kar me npr. naredi za izvrstnega coacha, ker preko svojega telesa zaznavam, kaj se dogaja v tebi), sem še posebej občutljiva za to.

In kot oseba, ki želi vsem najboljše in si želim, da se vsi dobro počutijo okrog mene, sem se večkrat postavila v vlogo, kjer sem se pomanjšala v mnenje, ki ga imajo drugi okrog mene. S čemer v bistvu nikomur ne delam usluge, samo na kratki rok se izognem konfrontaciji. (Mimogrede, še vedno delam na tem).

Gremo na konkretne primere, da boš razumel, kaj mislim.

1.

Greš ven, spoznaš čudovite ljudi in spontano najdeš nekoga, ki posluša tvoje sanje, kaj si ti resnično želiš. In ne samo posluša, jemlje te popolnoma resno, vidi tvojo vizijo s teboj, je navdušen nad tvojo genialnostjo, komaj čaka, da se to uresniči, zdi se mu, da si rojen za to, pozna celo ljudi, ki bi ti lahko pomagali pri naslednjem koraku!

Naenkrat se počutiš, kot da si ti spet ti! Svoboden, z genialnimi idejami! Naenkrat spet pozitivno gledaš v prihodnost. Življenje te ljubi! Ko se vrneš domov, sploh ne moreš spat, čudovite ideje ti švigajo po glavi, vse se popolno povezuje! Fucking živ si, končno spet! Zjutraj se zbudiš prej kot ponavadi, nenavadno dobre volje. Skuhaš si kavo in se vmes spomniš, zakaj si tako dobre volje.

Zagledaš kup posode v koritu, in z veseljem se lotiš pomivanja. Kot da si čisto druga oseba. Kot da si resnična verzija sebe. Polna življenja. Ideje ti spet švigajo po glavi. Vidiš, da imaš že čisto vse, kar potrebuješ za prvih par korakov za realizacijo tvoje ideje. Si v hvaležnosti in sreči.

Pomisliš na prijatelja, ki bi lahko sodeloval pri tvojem projektu. Ga pokličeš. Skočiš v svoj stari avto in se zapelješ k njemu. Navdušeno mu poveš svojo idejo. Na kar te pogleda, in ti reče “Stari, na socialni si.” “Kaj pa tista ideja, ki si jo imel zadnjič? Se že kaj premika?” Hladen tuš.

Spomniš se, da si itak zguba, ki ničesar ne uresniči.

2.  Vse ti super gre, imaš čudovite prijatelje, delo, ki ga rad opravljaš, uživaš življenje, nekatere stvari bi lahko bile boljše, ampak itak se vse super ureja. Zadovoljen si. Začutiš hvaležnost, do svojih staršev, ker so te spravili na svet in se nasmejiš ob vseh preglavicah, ki si jim jih povzročal. Po dolgem času se odločiš, da greš na obisk domov.

Domači te vprašajo, zakaj jih nič ne pokličeš. Pri kosilu ti začnejo govoriti o sosedovem Marku, kakšno krasno punco ima, da je noseča, da si bosta začela graditi. Pa novega audija ima. Lahko si privošči kredit, ker ima redno službo. Mamin pražen krompir ti gre vse manj v slast. A ti še pa vedno misliš, da ti bo uspelo z muziko? Kaj pa penzija?

Hmm, ja… Raje ostaneš tiho. Ker kaj pa njim mar, da maš 10 plačanih špilov naslednji mesec.

A boš kavo?

Ne, moram it.

Kam, če si komaj prišel?

Raje klizneš, ker čutiš strašno neudobje, ko veš, da te stiskajo v okvire, ki si jih že davno prerasel. Obenem pa se ne počutiš dovolj močnega, da se jim postaviš po robu.

3. Greš na obletnico valete. Sprva je vse super, opazuješ, kako so se vsi spremenili, celo uživaš v small talku. Zadovoljen si s seboj, ker nisi več tisti nesamozavesten otrok, ki se je zmeraj počutil kot outsider. Ampak dlje časa kot sediš, bolj opažaš, da se dogaja nekaj čudnega. Vsi ste odrasli ljudje, ampak naenkrat ste vsi v istih vlogah, kot ste jih imeli v osnovni šoli. Sošolec še zmeraj zgleda zaljubljen v tisto sošolko, čeprav imata že oba otroke. Začutiš tekmovalnost do svojega nekdanjega rivala in naenkrat primerjata svoje šihte po principu kdo je boljši, čeprav sta v čisto drugačnih sferah. Začneš se čudno počutiti in raje utihneš. Čeprav si se prej bil vesel, da si prišel na obletnico, si počasi vse manj. Naenkrat se spet začenjaš počutiti kot dobri stari outsider, kot da te nekaj tišči ven na rob. Nekdo celo reče, “Vsi smo še vedno isti, po vseh teh letih,” ampak ti veš, da to ni res, nisi fucking isti. Ampak zakaj se potem tako obnašaš?

Pred leti, ko mi je super dobro šlo in sem resnično uživala življenje, mi je mama izrekla te besede. “Odkar imaš denar, si se spremenila.” In ton ni bil lep. Bil je očitek. Jaz sem bila najbolj srečna, potem pa to. Potem sem ne vem kako dolgo pazila, da ne bi bila preveč srečna zraven nje.

Ko se spremeniš, ko postajaš ti vse bolj ti, ko vse bolj slediš sebi, ne boš všeč vsem ljudem. Nekateri te bodo želeli dobronamerno postaviti na “realna” tla, zaradi tega, ker te želijo zaščiti pred razočaranji, ker so jih sami doživljali, ko so sledili sebi za trenutek, pa so jih vsi naokrog postavljali na realna tla in ti ne želijo istega, pa se obenem ne zavedajo, da ti pravkar delajo isto. Druge naenkrat motiš, ker si prej poslušal njihovo jamranje in šimfanje države, sedaj pa jim jasno poveš, da so del sistema prav tako kot vsi ostali. Naenkrat več nisi tista tiha miška.

Sama sem imela v svojem življenju že kar nekaj krasnih idej. Ne samo idej, vizij. In veliko od teh vizij sem tudi spravila v realnost. Pri mnogih sem pa se ustavila, ker so mi ljudje rekli, da to ne gre tako. Da sem mlada in naivna. In da me bo to drago stalo. Par let pozneje me res stane, ko plačujem drugim, ki živijo to, kar je bila moja vizija, da se lahko učim od njih to, kar že v resnici vem, a si nisem upala izrazit. Plačujem pa seveda z veseljem, ker sem izpostavljena idejam, ki izboljšujejo mojo kvaliteto življenja. Pogovori na višjem nivoju = višja kvaliteta življenja. Jamranje in pritoževanje = (duhovna) revščina.

Okay, skoraj sem tudi sama zašla tukaj v jamranje 😀

Ampak gremo na rešitve. Kaj deluje za mene, da se vrnem nazaj v notranji mir in v srečo, ko se soočam s takšnimi situacijami? Vzemi, kar bo mogoče delovalo tudi za tebe ter preizkusi. Pusti ostalo. Tole ni pokroviteljsko dajanje nasvetov, to si v bistvu jaz želim, da bi že prej vedela.

  1. Zavedaj se, da je vsak mojster svojega življenja. Ti si mojster svojega, drugi so mojstri svojega. Pravico imaš imeti svojo resnico. Pravico imaš živeti svojo resnico. In tako imajo to pravico tudi drugi. Pusti jim dostojanstvo, da imajo svoje doživetje in da rastejo v svojem tempu. Delaj to, kar deluje za tebe, kar te osrečuje. Če nekaj ne funkcionira, se vprašaj, kaj lahko spremeniš.
  2. Ko ti npr. starši ali drugi ljudje govorijo, kdaj si boš poiskal redno službo ali kdaj boš imel otroke ali karkoli že je kamen spotike, se zavedaj, da ti želijo najboljše. Na podlagi tega, kaj je njihova predstava o tem, kako si predstavljajo najboljše življenje. Ne rabiš sprejeti njihove verzije, kdo bi ti moral biti, lahko pa sprejmeš ljubezen, ki je v bistvu za tem, a ti je ne znajo pokazati. Nekoč mi je oče od prijateljice govoril, kako nevarno je, da sem vegetarijanka, da bom umrla, da pozna primer ženske, ki je umrla zaradi tega, bla bla bla. Skoraj sem že šla v obrambno pozicijo iz katere bi začela napadati nazaj, ampak mi je vmes kliknilo. Človek je nasploh vedno prijazen in dober do mene, dejansko ga skrbi zame. Prijazno sem se mu zahvalila za skrb. In iz česar bi skoraj nastal boj za kdo ima prav, je prišlo cenjenje tega, da je osebi mar za mene. Torej, zahvali se za njihovo skrb.
  3. Poišči si ljudi, ki te podpirajo. Če se ti zdi, da jih ni v tvojem okolju, jih lahko hitro najdeš v raznih skupinah na spletu. Skupine, kjer lahko deliš svoje uspehe in jih bodo drugi praznovali s teboj in kjer lahko poveš svojo zgodbo pa pojamraš, pa te bodo drugi spomnili, da se ujemaš v mentaliteto žrtve in da imaš izbiro ter moč, da spremeniš svoje življenje. Zapiši si, kakšne prijatelje želiš. Pred leti je eno moje prijateljstvo šlo h koncu, nisva več bili na isti valovni dolžini. Zelo mi je bilo hudo, ampak sem se vsedla dol in si zapisala točno, kakšna prijateljstva si želim. In od nekod so prišla tri takšna prijateljstva. In lani, ko sem preživljala to, čemur bi lahko rekla temna noč moje duše (v bistvu bolj temna noč moje preživete osebnosti, haha), so me te prijateljice kdaj poklicale točno v pravem trenutku, ko sem bil na robu in furala safr in me brez pomilovanja, skozi naše filozofske pogovore spomnile na Resnico.
  4. Poišči svojo verzijo uspeha in zaupaj vanjo. Pa pusti drugim, da imajo svoje verzije uspeha. Mogoče je zate uspeh to, da imaš čudovito, super plačano službo, ki je ne nosiš domov. Mogoče je zate uspeh, da si digitalni nomad in te v soboto zvečer, ko grejo drugi žurat, zgrabi vrhunska ideja in par ur pišeš plane, sede na terasi, z računalnikom in pločevinko piva. Mogoče je zate uspeh, da imaš pri 25-ih hišo in otroke, službo, kjer si lahko vzameš kredit in veliko televizijo na kateri gledaš Ljubezen po domače. Mogoče je pa zate uspeh, da do 40 leta brez HIV-a zamenjaš čimveč spolnih partnerjev in preplešeš čimveč noči. Mogoče je zate uspeh, da greš 3x na dan s psom na sprehod v naravo (to je zame uspeh, ki ga živim), mogoče je pa to kar nekaj za tebe in je zate uspeh, da tvoje izoblikovano telo občudujejo drugi obiskovalci fitnesa. Dovoljenje imaš, da imaš svojo verzijo uspeha.
  5. Odpusti ljudem, za katere se ti zdi, da te silijo v vloge, za katere veš, da nisi resničen ti. Če je potrebno, se izoliraj od njih. Ne skušaj jih prepričevati v svoj prav. Če so to ljudje, ki so ti res blizu in so ti pomembni, jih prosi za podporo. Povej konkretno, kaj želiš. Npr.: Ko ti govorim o svojih idejah, želim, da mi daš vedeti, da sem sposobna in da jih lahko uresničim, namesto da mi zviška rečeš, da naj dokažem, da je možno. Meni je trenutno super duper fajn, da v meditaciji, ko se mi odpre srce in čutim samo ljubezen, tem ljudem pošiljam ljubezen, si predstavljam, da so posuti s čarobnim zlatim prahom in da se jim dogajajo same dobre stvari.
  6. Vzemi dnevnik in zapiši: Kaj si mislim, da si drugi mislijo o meni? In zapiši vse te misli, ter jih prevprašaj, če so resnične. Priporočam The Work proces od Byron Katie. Ker na nekem nivoju tudi ti verjameš v te zgodbe. Lahko jih spustiš.
  7. Poišči moč v sebi, namesto da jo daješ okoliščinam in ljudem okrog sebe, da jo imajo nad tabo -> prevzemi odgovornost. Pride v paketu s svobodo.
  8. Naroči se na moje e-pisma, preko katerih dobiš nove objave na blogu v svoj nabiralnik. Klik klik.  V svojih jutranjih meditacijah tudi vsem vam pošljem ljubezen <3
  9. Pridruži se skupini ljudi, ki te štekajo. Čakamo te. Več izveš tukaj. 

Sr(e)čno,

Anita

Get the t-shirt & receive some judgments!
Published inOsebnoOsebnostna rast

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja