Stvari, ki jih nisem vedela #1

Pravkar sem ustvarila novo kategorijo objav, ki vam jih bom redno pošiljala. Bolj ali manj redno, saj me poznate.

Ideja za kategorijo je prišla, po ogledu dokumentarnega filma Skrivno življenje dreves. Navdušena sem bila nad vsemi novimi informacijami in zdi se mi, da jih moram deliti še z drugimi.

(Mimogrede, na Scribdu je na voljo avdio knjiga Hidden Life Of Trees, in če se prijaviš preko mojega linka, lahko to in še morje drugih poslušaš ali bereš zastonj cela dva meseca!)

Verjetno ne bodo vse objave v tej seriji o naravi, a ta je zagotovo!

Pa gremo!

Stvari, ki jih nisem vedela:

.1. Vedno sem imela čuden občutek, ko se je na mojem Instagram feedu (ko sem še ga uporabljala, sedaj se mi zdi tako passé :P) pojavilo podjetje, ki je trdilo, da posadijo drevo za vsako zapestnico prijateljstva, ki jo kupiš pri njih. Mislila sem si, da čudnemu občutku botruje predvsem zavist, ker so tako hitro pridobivali na popularnosti, medtem ko sem sama včasih furala biznis, ki sem se ga trudila narediti karseda okolju prijaznega, pa se mi je večino časa zdelo, da sem zadaj z vsemi cilji, ki sem jih skušala doseči, glede posla in glede ekologije. Zavist je bila gotovo vključena, bodimo iskreni. Ampak odkar sem gledala Skrivno življenje dreves, vem, da me občutek, da gre za očitno zeleno zavajanje (greenwashing), ni varal.

V filmu je scena, kjer Peter Wohlleben, avtor knjige Skrivno življenje dreves in mlad moški iz podjetja, ki sadi drevesa, štejeta micena drevesa na kvadratnem metru gozda.

Naštejeta 11 drevesc, ki so zrasla iz semen, ki so popadala iz dreves. Narava jih je sama posadila. To pomeni, da na hektar gozda (10 000 kvadratnih metrov, kar je 0,01 kvadratnega kilometra, Narava posadi 110 000 dreves. Koliko?! Dvakrat sem morala preveriti, če to štima.

Gospod Peter potem vpraša moškega iz podjetja za sajenje dreves, koliko jih na hektar posadijo oni, po zelo dragi metodi. Odgovori, da 10 000. Narava posadi vsaj 10x več, zastonj. Peter reče, da je neumno, da jih sadijo.

Mislim, res. Koliko zapravljenega denarja. Ki bi ga lahko uporabili za bolj odgovorno gozdarjenje.

2. Naslednja stvar, ki sem jo izvedela iz tega filma, je spremenila moj pogled na pršice. Saj veste, pršice so ta mikroskopska bitja, s katerimi nas strašijo v reklamah za sesalce. Jejo našo odmrlo kožo. In lahko imamo alergične reakcije nanje. Zato sem jih tudi sama videla kot umazana drobna bitja, ki živijo v mojem jogiju… in ko me kaj zasrbi, je to verjetno zato, ker me jejo v živo kožo. Nisem želela razmišljati o njih. Še sedaj imam občutek, kot da bi bilo najboljše, da grem kar sesat. Kakorkoli, sedaj jih cenim, ker sem se naučila, da se prehranjuje tudi z listi. In mrtvimi živalmi.

“Listje in lubje bi se nakopičilo metre visoko, če ne bi bilo te lačne vojske mikroskopskih bitij. Gnil les ali mrtev polž, ničesar ni, kar nima pripadajoče pršice. Pojavljajo se povsod na presečišču rojstva in razpada in so zato esencialen del ekosistema.” ― Peter Wohlleben

3. Za to stvar sem pa izvedela pred kakšnim letom in od takrat želela vsem povedati zanjo. Vedno sem se spraševala, zakaj za vraga so dobri komarji. Moja religiozna podosebnost, je mislila, da so božja napaka. Sama s seboj sem se šalila, da so bili ustvarjeni zato, da je Aleksander Veliki dobil malarijo (in potem hotel vse poštrihat 🤣). Resno, sama verjamem, da je vse v Naravi dobro za nekaj, drugače ne bi obstajalo (to seveda ne pomeni, da so vse vrste, ki so izumrle, zaradi nas ljudi, bile nekoristne, SPLOH NE). Slišala sem tudi, da obstajajo plemena v Afriki, ki jedo burgerje iz komarjev. Me zanima, kakšen okus imajo. Ziher so sladki kot maščevanje.

Potem pa mi je prijateljica povedala, da komarji oprašujejo kakavovce.

Ko sem sedaj to preverjala na internetu, sem se zmedla. Zgleda, da posebne komarjem sorodne muhe oprašujejo kakav. Nek drug članek pa pravi, da so raziskovalci bili presenečeni, ko so cvetove nanesli lepljivo vabo pa na njej ni bilo teh muh ali dvokrilcev (red, med katere spadajo komarji – kako viteško se sliši), temveč predvsem mravlje. Kot zgleda, več različnih bitij skrbi, da mi lahko dobimo svojo dozo čokolade. Nekateri članki pravijo, da so komarji glavni… Zmeda.

Zagotovo pa so komarji tudi opraševalci, saj se hranijo predvsem z nektarjem cvetočih rastlin. Obstajajo celo na Arktiki, kjer so med glavnimi opraševalci redkih arktičnih orhidej.

Pa hrana za druge živali v prehranjevalni verigi so.

Zagotovo je bilo to vredno prebrat zaradi burgerjev iz komarjev.

4. Pribl. 148 000 vrst gliv so taksonomisti že popisali. Ocenjujejo pa, da obstaja med 2,2 in 3,8 milijona različni vrst.

Sedaj pa zanimive stvari o glivah:

⇾ So kot gozdni internet. Drevesa komunicirajo preko njihove mreže in si druga drugi pošiljajo hrano (po našem primitivnem internetu si lahko pošiljamo samo slike hrane).

⇾ Adidas je lani izdal koncept čevlja iz micelijskega ne-usnja imenovanega Mylo. Stella McCartney bo pa imela kmalu v prodajo Mylo torbico.

⇾ Nekatere glive so sposobne razgraditi plastiko

⇾ Obstaja pa tudi podjetje, zaradi katerega boste morda ponovno pretehtali svojo željo, da vas po smrti skurijo in raztresejo, ter se rajši odločili za krsto iz micelija. Sama si želim kar umreti, ko prebiram njihovo spletno stran, in postati eno z Naravo.

5. Zadnja točka za danes, ampak niti slučajno najmanj pomembna!! Ko sem odkrila ta projekt, sem se res vprašala, kaj počnem s svojim življenjem. Tako se me je dotaknil, da mi je šlo kar na jok. Velik sredinec za anksioznost ter pesimizem v povezavi s podnebnimi spremembami. V članku v Globalu je pisalo, da smo ljudje sposobni uničit planet, ne pa ga tudi rešit. Ampak morda smo ga sposobni tudi rešit. Če vsak naredi, kar je njegova odgovornost, kot reče gospod v tem dokumentarcu (mimika telesa Kisiki Hai izobraževalca od 16 minute dalje je super za gledati + kar pove o izobrazbi + njegove poslovne sposobnosti). Justdiggit je organizacija iz Nizozemske, ki deluje v partnerstvih z nevladnimi organizacijami in posamezniki v Afriki. Kaj počnejo? Kopljejo luknje. In če želiš, si lahko kupiš svojo luknjo v Afriki. Da pomagaš planetu, da se malce ohladi. Ti ni nič jasno? Poglej ta video:

Kupi polmesec za zajezitev vode v Afriki. Samo 8€ stane. 💧🌱🌳

Preko Justdiggit sem našla nevladno organizacijo iz Tanzanije, ki jo je ustanovil upokojeni afriški škof. Imenuje se LEAD Foundation.

Afriške kmete in pastirje učijo, kako skrbeti za drevesa po metodi Kisiki Hai. Gre za obrezovanje dreves na način, ki spodbuja njihovo rast. Obenem pa lahko veje, ki so jih odrezali, uporabijo kot gorivo pri kuhanju. Metoda je zelo učinkovita za ozelenitev pokrajine, kot lahko vidite na spodnji sliki.

Obe metodi gresta z roko v roki. Obrezovanj dreves in kopanje polmescev, ki zajezijo vodo.

I am also amazed by the fashion of the diggers. I mean, looking like queens while doing the real work.

Ne morem mimo stila pridnih delavk. (Kopalk? Kopačk? Kdo je tista, ki koplje?!). Z lopato v roki, oblečene kot kraljice.

Kupi svoj polmesec v Afriki za zajezitev vode in ozelenitev puščave. Samo 8€ te stane. Moj cilj je, da preko mojega majhnega bloga zberemo denar za 7 polmescev. Seveda upam na več, ampak sedem se mi zdi lepa številka za začetek.

(Lahko pa tudi sami štartate bundraiser za svoj rojstni dan, če vam je dovolj krame) 💧🌱🌳

Upam, da vam nisem naložila preveč slik, videjev in povezav v tej objavi. Preprosto sem si želela vse deliti!!