Razmišljaj o socialnih omrežjih in novicah kot o hrani

Zakaj?

Si to, kar ješ, pravijo.

Jaz sem vegetarijanka. No, jem večinoma vegansko, ampak ne 100%.

Ne kupujem mesa zaradi tega, da bi ostala v stiku z realnostjo, da ljudje še vedno jedo živali za prehrano. Saj vem, da jih.

Jaz pa ne želim jesti živali in jih zato ne jem.

In ne grem v trgovino gledat izložb z mesnimi izdelki in se zraven pritoževat o njih. Na smeh mi gre, ko samo pomislim na to, ni logično, da bi si to delala.

 

 

Rada imam zeleno, zdravo, pisano hrano. Po kateri se dobro počutim. Ko sem sita, neham jesti.

Enako s hrano za moj um.

Vem, da so še vedno vojne na planetu in drugo sranje, vem, da ljudje objavljajo svašta po socialnih omrežjih. Vem, da mi je ogromno od tega nezanimivo.

Včasih sem drsala po facebooku, dokler nisem bila čisto zdolgočasena, v upanju, da bom našla nekaj zanimivega, da bom dobila malo motivacije za nadaljevanje življenja.

Bilo je neproduktivno, obenem pa je bilo naenkrat milijon glasov v moji glavi, preglasno.

 

 

Potem sem naredila čistko. Nehala sem spremljati objave ljudi in strani, ki se mi niso zdele najboljša hrana za moj um.

In kaj se je zgodilo? Začela sem videvati polno kul izumov, zakon projektov, fajnih ljudi, ki počnejo fajne stvari, ljudi, ki mi s svojimi objavami izboljšajo kvaliteto življenja.

 

Dobro sem se začela počutit. In ko se dobro počutim, sem bolj ljubeča, bolj prijazna, bolj iskrena, bolj živa.

In tega si vsi želimo, a ne? Žive, prijazne, ljubeče, iskrene ljudi okrog sebe.

Vsaj sama si to želim. In izbiram, da to sem. Četudi to pomeni, da nekaterim stvarem rečem ne.

Če sem zaradi tega ignorantska, potem sem to z namenom.

Z ljubeznijo, Anita.

Moji okolju prijaznejši modni dodatki: 3ptice.tictail.com

Z veseljem sprejmem kakšen evro ali več v zameno za zastonj hrano, ki jo delim z vašim umom. paypal.me/anitapuksic

Mir z vami! (: