Včeraj, ko sem se odpravljala v mesto, sem na tleh zagledala mojo rumeno torb(ic)o.
Naveličala sem se je. Nosim jo že tri leta in tri leta je že out.
Zato sem bila vedno presenečena, če jo je kdo pohvalil. Folk nima pojma.
No, potem mi je celo postala všeč.
Kaj naredi mnenje drugih, a ?
No, včeraj sem jo pogledala in ji povedala, da je umazana, da sem se je naveličala in da ne bo šla z mano v mesto.
Ampak nimam nobene druge torbice, v katero lahko spraviš toliko stvari.
(mp3, fotoaparat, maskaro, mazilo za ustnice, mikico, vodo, denarnico, telefon, blokec, kuli, vložki, tamponi, kakšno revijo…)
Zato sem se (eno uro pred odhodom busa, ko se moraš še umit, obleč, uredit, gledat v ogledalo, preblačit, gledat v ogledalo…) odločila,
da si bom naredila novo.
Pogledala sem za posteljo, če imam kakšen uporaben kos blaga in našla eno staro majco, za katero ne vem, katera dobrotnica jo je privlekla v našo hišo.
Rokava sem združila v enega, ki pride čez ramo.
Del, ki se ovija okoli trupa, sem s spodnje strani sešila, odprtina, ki se oklepa vratu, pa je sedaj “vhod” v torbico.
In cel kup stvari lahko spravim vanjo.