- Anita, pri čem pomagaš ljudem kot osebnostna in poslovna trenerka (life&business coach)?
Ljudje se običajno obrnejo name, ko imajo novo poslovno idejo, ki jo želijo uresničiti, ali ko so pripravljeni začeti se osredotočati na delo, ki jih resnično veseli.
Sodelujem z:
→ izkušenimi podjetniki,
→ svežimi podjetniki, ki so pravkar prešli iz statusa zaposlenega ali razmišljajo o prehodu, in
→ umetniki ter ustvarjalci vsebin.
Skupno vsem je, da so zelo odgovorni, celo preveč odgovorni. Ko delajo za druge ljudi, dokončajo delo.Toda ko gre za njihovo delo, za stvari, ki jih dejansko želijo početi, ne najdejo časa v svojem urniku. Ko imajo čas, pospravijo hišo. Ali pa nekdo nujno potrebuje njihovo pomoč in ne morejo reči ne. Zelo so frustrirani, ker res želijo početi to, kar imajo radi, kar jih navdušuje, vedo, da so zmožni, toda nekako je vedno nekaj na poti. In ker so vsi moji klienti že v osebnem razvoju – opravili so že veliko notranjega dela – razumejo, da se sabotirajo. Zavedajo se tudi, da imajo slepe pege, katerih sami seveda ne vidijo. Njihovi sanje jim veliko pomenijo, v svoji duši čutijo, da morajo narediti naslednji korak. Pripravljeni vložiti svojo energijo, čas in denar, da se premaknejo v smeri svojih sanj.
- Kaj ti je všeč pri coachingu?
O, toliko stvari!
→ Osebno obožujem materialni svet (narava je ena sama materija), rada govorim o poslu, hkrati pa sem tudi duhovna oseba, zasvojena z osebnim razvojem, obsedena s tem, kako delujejo človeška bitja. Navdušujejo me globoki pogovori, rada vidim, kaj naredi ljudi čustvene… In pri coachingu združujemo globoko notranje delo in praktične korake v materialnem svetu. To me res izpolnjuje, po seansah v 98% primerih sijem.
→ Ljudje so tako čudoviti, ko so iskreni, ko delijo svoje sanje in strahove. Zame je čast, da sem priča temu, kaj se dogaja v notranjosti sočloveka.
→ Zame je to nekaj svetega. Gre za sveti proces so-ustvarjanja. Včasih se počutim kot babica, ki pomaga ljudem pri rojstvu njihove prave identitete v svet.
- Omenila si, da tvoji klienti običajno že opravijo veliko notranjega dela, preden vas najdejo. In zelo podpirate, da vaši klienti dobijo vso podporo, ki jo lahko dobijo tudi z uporabo drugih virov, ne le tebe kot edine pomoči.
Pravijo, da je potrebna celotna vas, da vzgojimo otroka. Iz lastnih izkušenj pa lahko rečem, da je potrebna globalna vas podpore, da postanemo odrasla oseba. Kot odrasla oseba potrebujete podporo drugih ljudi, da postanete najboljša verzija sebe, še posebej, če ste podjetnik, vodja, oseba z veliko odgovornostmi in velikimi cilji. Takšne osebe se pogosto počutijo osamljene. Niste sami v svoji osamljenosti, obstaja veliko ljudi, ki hodijo naokrog s podobnimi občutki. Morda je čas, da se počasi odprete sodelavcem, skupinam, mentorjem, trenerjem, prijateljem, ki vas resnično razumejo. Prav tako priporočam psihoterapijo – meni je zelo koristila. Ko se obkrožite z ljudmi, tudi če je to prek spleta, ki vas razumejo, vas podpirajo, vas spodbujajo, je veliko lažje slediti svoji viziji, kot če poskušate sami, brez kakršne koli podpore.
Kot coach tudi ne želim, da so ljudje odvisni od mene, dejansko je eno od mojih ključnih sporočil to: vi ste glavna avtoriteta v svojem življenju. Torej, ne glede na to, kaj povem jaz, vaši sodelavci, mentorji, družina in prijatelji, vi najbolje veste, kaj je prav za vas. Najbolje poznate sebe in razlog, zakaj ste tukaj. V svoji praksi vedno povem svojim klientom na začetku, da sem človek, da delam napake, da morda imam znanje o tem, kako delujejo ljudje, uporabljam svojo intuicijo, vendar še vedno lahko povsem zgrešim s tem, kar govorim, morda se vam sploh ne bo zdelo smiselno. Sporočite mi, kaj resonira z vami in kaj ne.
- Kako ste prišli do te točke v življenju, kako ste ugotovili, da želite ljudem pomagati kot osebnostna trenerka na tak način?
Vedno sem rada spraševala ljudi, kaj radi počnejo, in jih spodbujala, da se temu posvečajo. V svojem prejšnjem poslu, ko sem izdelovala okolju prijazne dodatke, sem rada izpraševala svoje stranke, ko smo šli skupaj na kavo, kakšni so njihovi cilji, načrti za prihodnost. Nameravala sem se tudi bolj posvetiti pisanju in govorjenju o osebnostnem razvoju, vendar sem v tistem času doživela izgorelost.
Takrat se je dogajalo toliko stvari, ki so pripomogle k moji izgorelosti. Trajalo je leta, da sem ugotovila, kako je sploh lahko prišlo do tega. Kako se je to lahko zgodilo meni, ki sem brala knjige, delala na sebi in imela zelo rada svoje delo. Sprva sploh nisem vedela, kaj se mi dogaja. Obsojala sem se, ker sem tako lena. Počutila sem se kot prevarantka, ker sem pred tem imela tako rada ljudi. Spodbujala sem jih, naj se prenehajo pritoževati in gredo ven, se povezujejo z drugimi, toda nenadoma sama nisem več hotela biti v bližini ljudi. Zaprla sem se pred svetom. Sramovala sem se, počutil sem se krivega zaradi tolikih stvari, za katere sploh nisem bil odgovorna. Kljub mnogim razlogom, ki so pripomogli k moji izgorelosti, so vsi povezani z odnosi in s tem, da nisem vedela, kako postaviti meje. Še vedno delam na tem, mimogrede, vendar mi že gre veliko bolje.
5. Koliko časa je trajalo, da si si opomogla od izgorelosti?
Dejansko je trajalo leta. 5-6 let. Veliko dlje, kot sem pričakovala ali si želela. Morda bi trajalo manj časa, če bi si dovolila počivati brez občutka krivde, vendar si nisem mogla privoščiti počitka in sprostitve, ko pa sem potrebovala zaslužek. In nisem mogla zaslužiti dovolj, vsaj ne dovolj za miren počitek, ker sem se večino časa počutila grozno. Izgubila sem zaupanje vase. Vse to me je izčrpavalo. Začaran krog. Sedaj sem dejansko hvaležna za to, ker me je prisililo, da spremenim svoje življenje. Medtem ko sem poskušala ugotoviti, kako se je vendarle to lahko zgodilo meni, sem prebrala ogromno knjig, člankov in napolnila meter zvezkov z analizo dogajanja znotraj sebe. Vse to mi sedaj koristi pri coachingu.
V tem času sem hkrati okrevala od izgorelosti in začenjala s svojo coaching prakso.
Opazila sem, da so vse moje stranke prihajale iz disfunkcionalnih družin, kjer njihove potrebe po tem, da bi bile vidne, slišane in ljubljene, niso bile zadovoljene, vsaj ne dovolj. Kjer niso mogle biti to, kar v resnici so, in kjer niso bile čustveno podprte pri sledenju lastnim ciljem. Iz lastnih izkušenj sem vedela, kako težko mi je bilo, ko nisem imela čustvene podpore družine, ko sem prvič začela svojo podjetniško pot. Kako sem si jim želela dokazati, da lahko uspem, tudi če oni ne verjamejo vame. Vsa ta potreba po dokazovanju je nedvomno veliko prispevala k moji izgorelosti.
Prepoznavala sem vzorce. Videla sem pri sebi in pri svojih strankah, kako pomanjkanje čustvene podpore prispeva k zatikanju koles v naših življenjih, kljub temu, da vedno dajemo vse in še več od sebe. Vendar pa nisem bila povsem prepričana v svoje teorije in še vedno sem iskala manjkajoči delček svoje sestavljanke.
6. Kako si našel manjkajoči košček sestavljanke?
Brskala sem po spletu, da bi ugotovila, zakaj večino časa čutim nenavaden občutek v solarnem pleksusu. Na nek način sem naletela na subreddit o kompleksnem posttravmatskem stresnem sindromu (cPTSD). Skozi to sem našel knjigo Petra Walkerja o cPTSD-ju. Ob branju sem se počutila tako razumljeno. Ta knjiga mi je dala veliko upanja. Kmalu zatem sem začela brati tudi knjige o odraslih otrocih alkoholikov in vse se je začelo smiselno skladati. Psihologija je postala točna znanost zame, haha. Vsi koščki sestavljanke ZAKAJ SE JE TO ZGODILO MENI so bili končno na svojem mestu. Dobila sem potrditev svojih teorij in besede za izražanje vzorcev, ki sem jih opazovala, vendar jih nisem nujno znala opisati.
Po nekaj mesecih sem spoznala, da je to moje področje coachinga. Delam z ambicioznimi posamezniki, ki izhajajo iz družin, kjer so se zgodaj naučili skrbeti za druge, čustveno skrbeti za svoje starše, poskušali prinesti mir v družino in se trudili vse narediti prav, da bi si zagotovili vsaj malo ljubezni.
In to več ne deluje zanje.
Zato skupaj delamo na tem, da postanejo SEBIčni, za najvišje dobro vseh, da postavijo sebe na prvo mesto in postanejo tako jasni glede svoje identitete, tega, kar želijo, da včasih sploh ne potrebujejo več posebne pozornosti pri postavljanju meja. Ker jim to tako naravno pride, ko spoštujejo sami sebe, ko se vidijo vredne, ko ljubijo in sprejemajo osebo v ogledalu.
7. Ali imaš kakšno sporočilo za ljudi, ki berejo ta intervju?
Na prvem mestu: Ne pozabi, da si glavni avtoriteta v svojem življenju.
Prepričan sem, da že slediš svoji osebni razvojni poti, če to poslušaš in že delaš notranje delo – dobro opravljeno, nadaljuj s tem. In ko boš pripravljen/a, se obrni na ljudi, prijatelje, terapevte, coach-e – zaupaj svoji intuiciji – da te podprejo na tvoji poti. Bili smo prizadeti v odnosih in zdravimo se v varnih, ljubečih odnosih.
Če želiš usmeriti svojo pozornost na poslovno idejo in hkrati opravljati globoko notranje delo, te vabim, da izpolniš prijavni obrazec za coaching z mano in ugotovili bomo, ali smo namenjeni sodelovati v tem vznemirljivem obdobju tvojega osebnega razvoja. 💖
P.S.: Te odgovore sem napisala kot pripravo za intervju s Tanjo Aebischer, ki si ga lahko pogledaš tukaj.
Z Ljubeznijo,
