Skip to content

Mesec: december 2018

Nedolžno, ničesar dolžno Bitje.

Tvoja krila so stkana iz sramu s katerim se pokrivaš, da zaščitiš svojo nedolžnost. Globoko globoko spodaj jo skrivaš, pod neskončnimi tančicami. Ah, sladko nedolžno bitje. Tekaš in opravljaš svoje dolžnosti. Tekaš in skušaš povrniti kar dolguješ. Milenije se skrivaš. Sedaj so novi časi. Tvoja dolžnost zdaj je tvoja nedolžnost. Odmakni krila iz svojih oči. Pusti, da se tančica razplete. Naj te vidimo v tvoji goloti, v tvoji Neskončni Lepoti. Kar je bilo skrito, naj sedaj zažari. Kar te je pokrivalo, naj sedaj s teboj leti. Nedolžno, ničesar dolžno Bitje, ti.

Leave a Comment

Draga moja umetniška duša. Razumem te.

Draga moja umetniška duša. Razumem te. Razumem sladki glas Muze, ki ti šepeta in zaradi katerega tako čisto na rahlo, skorajda mimogrede, a s polno pozornostjo ustvariš nekaj čudovitega. Razumem glas Dvomljivca, ki dvomi o tvojem delu in se sprašuje, če je sploh tvoje delo kaj vredno ali je samo piece of crap (ali vaja).  A si predstavljaš, kaj bi bilo, če bi Muza in Dvomljivec postala prijatelja? (Dvomljivec bi rekel: “Veš kaj? Dvomim, ne vem ali je to delo vrhunsko ali fantastično”, haha :D). Razumem velike želje in velike strahove. Sedaj je čas za velike premike.  Kako?  Z majhnimi…

Leave a Comment