My confession about Bloggers Wardrobe and Saturday night’s outfit

Published Categorised as Uncategorized

dsc05475_thumb-8344762Moram priznati… Zraven modnega oz. osebni-stil bloga ali kakšen koli blog že je to, je pravtako osebni blog. Tako da imam dovoljenje, da tukaj govorim tudi o svojem osebnem sranju. In trenutno sem v razpoloženju za pisanje. In za izpovedi. … Gre se za Bloggers Wardrobe. Ne bit prestrašeni. Ne bom zdaj dala sem povezave do moje slike na njihovi fb strani in vas prosila, da glasujete za mene. Ampak se počutim, kot da bi rada delila svoje občutke o tem z vami, ker… Ne vem. Preprosto se počutim tak. Te dni odkar se je potegovanje za zadnja mesta začelo, sem imela pogosto v glavi ‘Ojoj, kako bom jaz dobila te glasove? Nimam dovolj bralcev, nimam dovolj prijateljev na facebooku… In samo deset procentov od teh je glasovalo zame. Kaj naj naredim? Kaj naj vsakega posebej po osebnem sporočilo prosim, da glasuje za mene?!? Tako da sem čutila precej stresa glede tega. Skoraj ne morem verjeti, da je kaj takega lahko stresno, mislim, resno? Ampak tukaj so ti občutki tekmovalnosti, ki ne dajejo ravno prijetnega občutka v telesu in čutim to napetost želje… Da skoraj popolnoma verjemem Budi, da so želje vir trpljenja! Prav tako sem se počutila žalostno in razočarano, saj sem pričakovala, da bo več ljudi glasovalo za mene. In brez skrbi, zavedam se, da nekateri so/ste glasovali in za te sem zelo hvaležna. <3 Po drugi strani imam neprijeten občutek, kajti če se mi kako magično posreči postati del tega, bo to pomenilo, da kateri drugi punci ne bo uspelo zaradi mene. Kaj pa vem. Sem takšna oseba, ki se preveč samo-analizira, preveč misli in preveč čuti, hah. Prej sem šla na sprehod. In lepota narave mi je odprla um. Ne rabim se slabo počutit, ker bom zamudila življenjsko priložnost, če ne bom del BW. Še pa še življenjskih priložnosti je na voljo za mene! Vedno sem si želela potovat. Z BW bi videla nova mesta zastonj. Ampak so še druge možnosti, kako lahko potujem, samo eno moram izbrati in biti dovolj pogumna, da stopim v akcijo. Tako, da sem se odločila, da bom negativnim občutkom glede vsega tega pustila, da grejo. Saj nisem jaz tista, ki izbira, če bom del BW blogerjev. Vi, moji bralci izbirate. Zakaj bi torej jaz skrbela? 😀 dsc05564_thumb25255b525255d-8446714 * * * I have to admit it… As this is not only fashion or style or whatewer blog this is, but it’s also a personal blog, I have a permissinon to tell my personal crap here. And I also feel like writing right now. And like confessing. …It’s about Bloggers Wardrobe. Don’t be afraid, I won’t put a link to my picture on their fb page here now and ask you to vote for me. But I feel like sharing my feelings about it with you, because… I don’t know why. I just feel like it. These days from when the competition has started I’ve been often feeling like ‘Oh, how I’m going to get these votes? I don’t have enough readers, I don’t have enough facebook friends… And even only ten percents of them had been voted for me. What should I do? Should I beg other 90% in a personal message to give me a vote?!’ So I’ve been feeling lots of stress about that. Almost can’t believe that something like that feels stressful! But there I have this feeling of rivalry, which doesn’t feel good in my body and I feel this tension of the wish… so I almost completely believe Budha that desires are cause of suffering! I’ve also been feeling sadness and dissapoitment, because I expect more votes from people. And don’t worry, I am also aware that some had give me a vote and I am really grateful for those. <3 On the other hand I’ve been feeling bad because if I could somehow magically got into this, it would meant some other girl couldn’t be a part of this because of me. I don’t know. I am such self-analyzing person, who thinks too much and feels too much, hah. I went for a walk before. And beauty of nature opened up my mind. I don’t need to feel  bad, becuse I would miss a life chance, if I couldn’t become a part of BW. Or maybe I would lose one chance, but there is hell and heaven lot more life chances for me! I always wanted to travel. With BW would I see new cities for free. But definetely there are another options how I could travel, I just have to pick one and be brave enough to take action. So I decided to let go of uncomfortable feelings about all that, because I am not the one who decides whether I’m going to be part of that or not. You, my readers, decide. So why should I worry? 😀 (I am sorry for grammar errors) dsc05477_thumb-8249880dsc05516_thumb-3363489dsc05572_thumb-3857739

With Love,



By Anita Pukšič Koren

Full time human being. With whole heart and brain devoted life coach for artists, entrepreneurs and visionaries, that are ready to release their heavy baggage and start living as they always believed deep inside IT IS POSSIBLE, especially for them. As a life & business coach, I help you bring your ducks in a row 🦆🦆🦆 so that you can: bring your best work to the world & get paid for it, have amazing loving & supportive relationships 💖 have more than enough time for yourself and fun things in life. We work on your healthy sense of SELFishness, which allows you to prioritize what matters to you the most and live the life the way you want to live it. Then you can actually bring your individual contribution to the collective, as a healthy cell in the planetary body. Without self-sacrifice and burn-out. anita@anitapuksic.com

0 comments

  1. Draga moja! Super izpoved! Lepo je da čutiš! Sploh je pohvalno, da to deliš z nami!
    Bolj je zaskrbljujoče dejstvo, da si ljudje ne dovolijo čutiti, ali pa pač ne znajo. Zato torej draga moja BRAVO! Prav je tako!

    Oh poznam ta občutek, naporen je ja. Meni se to recimo sploh ne ljubi.
    V tem primeru BW me je že vse minilo ob vstopni strani in se sploh nisem prijavila.
    Ne maram kompliciranih stvari. Naj bo vse črno na belem, jasno ko beli dan!
    Tu pa se res nisem znašla kako in kaj in sem rekla JEBEŠ že na začetku!

    Pa veš kaj še! Super je da smo obdani z naravo, pa v s tem nimam v mislih samo enega parka v mestu. Pa JEBEŠ tut to, doma sem z vasi but I can rock them high heels bol k kera kol meščanka… tako da… eat my shorts I CAN DO IT!

    ANITA U CAN DO IT! Glavo gor, visoko gor, pa kr tja med oblake, tut to pomaga, je svež zrak :***

  2. Irena: Hvala, hvala, priklon, hvala!
    Jaz po moje ne bi sodelovala, če mi ne bi maila poslali. Tak pa sem mislila, 'Eh, bom probala, te že mam neke šanse'.
    Eat my shorts, hah 😀 Ti si itak za mene kraljica pet!
    Irena, you make me fly!

    Anonimni: A ne da? Se strinjam. Hehe, hvala <3

  3. Iskreno… tudi jaz sem se tako počutila prvi dan.. potem sem pa pomislila.. lej.. oni so mene/nas kontaktirali torej to že nekaj pomeni… ne sekiram se več, če bom izbrana ali ne… potovala bom z njimi ali brez njih, ker to hočem, mogoče ne bom dobila vseh teh zastonj oblačil, pa kaj.. važno, da me podpirajo tisti, ki me imajo radi in ki jim je moj blog zanimiv, ne pa zato ker sem del nečesa "pomembnega" in me potem kao morajo met. I don't like that. Ne bom rekla, da ni super priložnost, ker je.. in bi vsaka bila vesela, da je del tega, ampak če ne bomo izbrane pač ne bomo 🙂 sej bo še drugih priložnosti samo vrjeti je treba vase in pustiti usodi svojo pot baje ona ve zakaj je nekaj dobro :))) Ti si pa itak zakon tako ali drugače! In ne bit žalostna zaradi tega, ker je v bistvu brezveze… mene je bolj prizadelo to, da nisem dobila nobene podpore (ne mislim na lajke, ampak na splošno) od oseb od katerih sem jo pričakovala in sem jo od tistih, ki je nisem… mislim, da je to dosti bolj žalostno.

  4. veš ti morm prou povedat..
    Super se mi zdi kako je tvoj blog tvoj mali dnevnik, ki ga deliš z nami in kamor ti ni bedno napisat svoje občutke in misli.
    Priznam, da mi večkrat daš mislit in ful spoštujem to!
    in ne glede na BW, tvoj stil bo ostal unikaten in js vem da te bomo mi še vedno radi spremljali. Svet pa nebo nikamor ušel in bo pršla druga prilka da ga boš vidla. *

  5. Tvoj blog je super ravno zarad tega, ker si ful drugačna od vseh ostalih in si upaš napisat, to kar si večina ostalih (tudi js) nikakor ne bi upal delit z internetom.
    Aja, pa to da si taka down-to-earth, tvoj stil je pa itak nekaj čist unique in posebnega.
    Nekateri ljudje mogoče tega ne vidijo, ampak za mene boš def. zmagovalka BW, ker se mi ni niti dalo gledat kdo drug še tekmuje, tako da predvidevam, da boš najboljša hehe 😀

  6. te čist štekam, moji občutki so podobni. najprej sem se že hotla vdat, ker pač nimam miljon frendov na fejsbuku in na splošno ne maram tega principa lajkanja – pol sm pa rekla, fuck it, lohk vsaj probam! sam ne smemo dopustit, da bi nam take stvari postale neko merilo, kar je sicer lohk zajebano, ampak sej znamo bit tud mi zajebani, ne? =)

    p.s. follow me and I'll follow you!

    :DDD

  7. PUNCE, HVALA VSEM PO VRSTI, SUPER STE! ME ZDAJ PREVEVAJO PRIJATELJSKA ČUSTVA DO VSEH VAS (:

    Sanja: Točno tak! Pa hvala, je fajn slišat oz. prebrat, da sem zakon 😀 Saj nisem več žalostna (: Ko sem se včeraj tu izpisala, sem pustila vso to negativo za sabo. Pisanje je res taboljša terapija.
    Drugač pa je glavno, da sami sebe podpiramo (:

    sezirey: Se strinjam. Pa hvala za spodbudo (:

    ana b.: Thank you!

    Mancina: Ej, kak je to fajn, da ti dam mislit! Se prav modro počutim 😀
    Hvala ti za lepe, spodbudne in modre besede :*

    Eva: Kak si me zdaj s čisto celim komentarjem pogrela pri srcu! <3
    Morda delim kaj več kot ostali, ker se počutim malo hinavsko, če kažem samo idealizirano podobo sebe. Drugač pa imam tudi stvari, ko jih ne bi delila na spletu, hehe.
    Hehe, to da sem za tebe zmagovalka, mi ogromno pomeni! :*

  8. Danes sm pa jaz tista, ki je res vesela, da si to napisala, ker se kdaj že sprašujem, da če sem edini človek na tem svetu, ki se sekira za točno take stvari. In potem sem samo še slabše volje, ko komu skušam to povedat in mi potem reče, da če sem neumna, zakaj se sploh sekiram za to. In po eni strani vem, da ima prav, ampak po drugi…ne morem si pomagat.

    Sigurno je to nekako normalno, ker je povezano s tem, da si resnično želiš zmagat, da bi ti enkrat pa ratalo nekaj takega in potem avtomatsko s tem dobiš ta strah, pa nervozo, ker se res trudiš, pa rad bi naredil vse, pa hkrati ne veš niti, če je to v tvojem stilu in a si to res želiš, pa a je vredno in vsi ostali ljudje… In potem pride stres in misli kot "a jaz sploh spadam sem?". Vsaj jaz sem taka…

    No, če sem prav iskrena, danes ne vem kaj mi je in ne morem pisat, ne morem izrazit točno kar mislim, tako da bom nehala, se strinjam tut z ostalimi komentarji in ti samo rečem, da kar se mene tiče – nisi edina. 🙂 In veš, z veseljem bi s tabo enkrat vrgla eno res dolgo debato. Mislim, da mava toliko skupnega, pa sigurno tut kaj ne tako skupnega. In tut to bi blo čisto lepo in prav. 😀

    Pa lep vikend!

  9. Ej, Nina, prav smejala sem se, ko sem prebrala tvoj komentar, ker si čisto tak opisala, kot se to meni dogaja 😀

    Ziher še boma imeli čas za dolge debate. Se že prav veselim, ker te v bistvu dojemam kot zelo dobro prijateljico, čeprav še se nisva nikoli videli v živo (:

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *