Tole sem se sama fotografirala, preden sem šla v nedeljo s kolegicami na pijačo. Pozdravite moje narejene nasmeške 😉 Če bi šla takšna k Juretovim, bi me njegova babica zagotovo skritizirala. Zadnjič sva se z Juretom nekaj pogovarjala in mi je povedal, da tudi njegovi mami ni všeč, kako se oblačim. “Aja? Ampak saj ni nikoli nič rekla!” (Saj ne, da bi pričakovala, da ji je všeč.) “Komu pa te ona kaj direkt pove?” No, baje ji ni všeč, da nosim stara oblačila. Zgleda, da v trač revijah ne omenjajo besede vintage 😀 Okay, to je sedaj odziv mojega ega, ki me želi postavit na višjo stopničko od tistih, ki ne vidijo lepote v drugačnosti in ki iščejo tolažbo za svoje nezadovoljstvo v tem, da berejo, kakšni spodrsljaji se dogajajo zvezdnikom… Včasih tudi moji mami ni všeč, kako se oblečem. Zadnje čase sicer nič ne reče… Enkrat sem ji povedala, da to kar imam na sebi ne govori o njej, ampak o meni. Morda se zato več ne sekira. Dejstvo je tudi, da kadar se kdo zgraža, kako sem oblečena, kadar koga spravi v smeh ali kadar je komu všeč, njihovi odzivi ne govorijo o meni ampak o njih samih. In prav tako, kadar se sama namrdnem, ko vidim kakšno po mojem mnenju neokusno ali dolgočasno oblečeno in pomislim ‘attention whore’, žrtev mode ali ovčka, ne govori moje mnenje o njih, ampak o meni. O mojem velikem egu, ki se rad postavlja nad druge v stilu ‘Jaz sem dosti bolj izvirna, poglej te uboge modne žrtve in poglej te sive miške, ki se bojijo biti drugačne od drugih…’ Ampak to ni moj resnični jaz. Mojemu resničnemu jazu je vseeno, kako so drugi oblečeni. Kadar sem v svojem pravem jazu, vem, da izgled človeka ne pove kaj prida o njem. Morda pove kakšno glasbo posluša, kakšen status ima in ali je morda bolj umetniški tip, pa še to ni nujno. Kako je nekdo oblečen mi ne pove, koliko ljubezni čuti v sebi in koliko je razdaja okoli sebe. Lahko se poslovnež, ki ga v svojem bolnem umu obsodim za materialista, dosti bolj zaveda sam sebe in dosti bolj izraža ljubezen, kot nekdo, ki ga bom na podlagi obleke označila za svobodnjaka. Vem, da moje sodbe o drugih ljudeh in sodbe drugih o meni, ne prihajajo iz našega bistva (ki je ljubezen in ta sprejema, ne obsoja in ne ločuje na naše in one), ampak prihajajo te sodbe iz našega ega, iz iluzije, ki ji vsi več ali manj nasedamo, da bi se zavarovali pred drugimi, ki nam v bistvu ne želijo nič slabega, ampak zaradi iluzije, ki nam megli pogled tega ne vidimo, in napademo prvi, ker je napad kao najboljša obramba… Ali pa skrajna neumnost, glede na to, da nam nihče nič noče, pa tudi če nam kdo želi kaj hudega, nam nič ne more, če se zavedamo svojega bistva. 
Oh, don’t feel like translating all this. In this post I speak about how some people don’t like what I wear and how I judge others on their clothes basis, and how is all that a stupid game of ego, which causes us to feel bad, because people don’t like us or to feel like we are something more because of the clothes we wear. And how our responses on what people wear doesn’t talk about them, but about us. Oh, and say hey to my fake smiles 😀 Self-timer pics, you know. 
(Vintage hlače in srajca; blazer iz druge roke; DIY torbica; Graceland čevlji) (Vintage baggy jeans and shirt; secondhand blazer; DIY bag; Graceland shoes) 
With Love,
Veš kaj, meni si prav kul, ravno zato, ker oblečeš kar se tebi zdi fajn in ker maš en popolnoma svoj stil. Ti povem po pravici, jaz ne bi vedno oblekla nekaj kar ti nosiš, ampak na tebi mi je pa prav vedno všeč, ta energija ki jo izražaš zravn! 🙂 In vztrajaj pri tem! Zato mam tut ful rada tvoj blog…
Te pa prav razumem, jaz tut priznam, da kdaj rečem "kaka je pa ta", čeprav večkrat kritiziram kake pomanjkljivo oblečene barbike, ker se mi zdi, da je to pa res že mimo in da je res samo "attention whore", ampak u resnici tut jaz…je bolj tisto, ko si misliš, da ti si pa boljši, pač ego, sej mam tut jaz kr velikega, ne bom lagala, ampak v resnici je vedno moje najbolj iskreno mnenje, da naj vsak dela kar mu paše. BMK, če je eden zadovoljen, super. 😀
Pa tut mene, kolkokrat me kdo skritizira, še posebej v tem "malem kraju" pa na živce mi gre, če se kdaj preveč uštimam, ker ljudje mislijo, da sem ena neumna blond barbika. Hahahaha, mi je smešno, ker vem, da delujem taka, ampak sem v dosti pogledih prav neki drugega. 😀 In se tut jst ujezim, kdaj sem se tut prav slabo počutla, ampak zdaj…z veseljem ostajam pri sebi, naj si mislijo ljudje kar hočejo. 🙂
Ej, Nina, hvala ti za pohvale, za iskrenost, hvala, da si vzameš čas, da napišeš dolg komentar in predvsem hvala ti da si!
In glavno je, da ti veš, da nisi neumna barbika. Tudi jaz vem, da nisi 😉
Rada te imam, ti moja virtualna prijateljica! :*
Super post :DD
Se popolnoma strinjam z nino! In tolk pozitivne energije,ki jo ti oddajaš, jo redkokdo 🙂
Klara S.: Hvala! (:
Ninna: Iz srca hvala (:
Se popolnoma strinjam! Tut meni so ljudje že rekli, da sem čudna in da s tem želim biti nekaj več. Pa sem si mislila, da samo ne vejo kaj pomeni biti samosvoj. In res je. Ljudje imamo različne stile in poglede na svet. Nekateri so pač takšni. Nehala sem se sekirat zaradi tega in se še naprej oblačim po svoje, tako kot mi je všeč. Velikokrat dobim lepe komentarje in to me res razveseli, včasih pa tudi kdo kaj nesramnega pripomne, ampak vse to me naredi še nakako..ma ne vem kako se reče. 😀 V glavnem, v tistem momentu si že delam nove outfite, ki so še bolj posebni in samo moja domišlija jih lahko naredi take. Prav nekako se zaženem! 😀
Meni je tvoj stil všeč, že to mi je všeč, sa si posebna, samosvoja, veš kaj želiš in se zarad drugih ne spreminjaš(vsaj tak občutek imam). Takšna kot si, si najboljša! 🙂
Se strinjam! Tudi meni so že rekli, zakaj se tako oblačim, če mislim, da sem s tem nekaj posebnega?!Takrat sem si mislila, da nekateri samo ne vejo kaj pomeni biti samosvoj. In res je. Ljudje imamo različne stile in poglede na svet. Velikokrat dobim lepe komentarje, včasih pa tudi ne in ko kdo kaj nesramnega pripomne glede mojega oblačenja, postanem..saj sploh ne znam povedat 😀 V svoji glavi že kar sestavljam nove outfite, ki jih lahko naredi le moja domišlija. S tem jih nekako izzivam. Saj ne vem..zmeraj se zaženem in naredim nekaj kar je meni všeč, ne glede na to, kaj bodo rekli ostali.
Meni je tvoj stil oblačena in življena všeč. Obožujem to, da se na vsaki sliki smejiš. To ti pristaja. Všeč mi je, da si samosvoja in, da vztrajaš pri vsem(vsaj tak občutek imam).
Ne spremeni se, saj samo ti znaš biti prava ti 🙂
sem skužila, da sem dva poslala. Hja, boš si vsaj zapomnla! 😀
I love all the blues you're wearing. Your outfit is cute! I feel awkward smiling for the timer too. I usually just end up looking down.
js se tut čist strinjam z nino. in tut men je tvoj blog lih zato všeč ker se vidi da taka si in da je tvoj stil ti. in to mi je noro všeč =)
kr tko naprej! nevem če bi gdaj vse tko oblekla kot imaš ti, definitivno si mi pa navdih! =)
Ela: Hvala ti za vse tri komentarje 😉 In za pohvale seveda (:
Jaz tudi pogosto ob negativnih kritikah dobim zagon (:
Odvisno od dneva, je pa res, da me dosti manj ganejo, kot so me nekoč. Zna se mi celo zazdet, da mi očitno prav dobro gre, če nisem vsem všeč 😀
Včasih se mi res zdi, kot da zna blog doprinesti k samozavesti pri oblačenju.
Mancina: Waaa, ne veš v kakšno čast mi je, da sem ti navdih! Hvala (:
In zdaj se bom še jaz tebi zahvalla za tvoj odgovor in sem prav vesela, da sem naredila ta blog…take fajn ljudi sem spoznala! 🙂 <3
Sem se končno spravila k pisanju tega komentarja, ker mi možgani končno dopuščajo malo več raztezanja 🙂
Mi je pa zanimivo kako deluje naše osebno zadovoljstvo oz. kakšen pogled in razmišljanje imamo o drugih. Verjetno imajo starejši drugačen pogled na oblačenje. Za večino je bil to samo nujen del vsakdana, strošek in tudi ker so odraščali v bolj konzervativnih in represivnih časih ni bilo mogoče izraziti take kreativnosti kot jo lahko danes. Zato se jim zdi to čudno, nerazumljivo in mislijo, da nas bodo drugi obravnavali prav tako kot bi njih v tistih časih. To jaz vzamem v zakup vedno ko sem poslušala/am kakšne ''cvetke'' 🙂
Sama pa najbolj spoštujem ljudi, ki imajo pogum obleči razne kombinacije, ki pašejo samo njim samim (verjetno zato, ker se za tem ne skriva neko naključje, ampak podzavestna logika in odčutek tega samega človeka). Torej, da znajo taki ljudje sebe izraziti na tak vizualen način je samo hvale vredno. In tega seveda ne bodo znali ceniti vsi, tako pač je. Če človek najde sebe kot osebo in se spozna se to čuti in vidi navzven. Obleka je torej samo nekakšen podaljšek naše osebnosti.
*