Testna vožnja: Citroën C4 Cactus

  Bil je lep deževen avgustovski dan, ko sva se s fantom odpravila na Roglo, da preizkusiva novega Citroena – C4 Cactus!

Izkušnja je presegla moja pričakovanja! Še nikoli prej nisem bila povabljena na testno vožnjo avtomobila, woohoo, tako da sem bila pozitivno vznemirjena. Bilo nama je čisto namenjeno. Naključja so bila na-ključja. Zakaj? Hah, nekoč v otroških letih, sem prišla na idejo, da bi avti morali imeti na straneh gumo. Tako kot pri butkačih v lunaparku, saj veste. Da ne bi bilo škode, če bi prišlo do nesreče. No, enkrat lani spomladi mi Jure pove, da je nekdo uresničil mojo idejo, haha, no, delno uresničil. Nedolgo zatem sva enega izmed teh Cactusov videla na cesti. Nisva bila čisto prepričana, če nama je avtek všeč, sva pa bila definitivno navdušena nad idejo. Potem sem se nekega dne peljala v službo in razmišljala o tem avtu in o tem, kako je noro, zanimivo in vznemirljivo vso to kolektivno polje od koder prihajajo ideje, kako noro zanimivo je, da več ljudi na svetu podobno razmišlja itd. No, v tistem švigne Cactus mimo mene. Pridem naslednji dan v službo, pripravim vse za delo, nakar pogledam maile in med njimi se skriva povabilo na predstavitev tega avtomobila! Noro! Čeprav se še nikoli ni znašel kakšen avtomobil na mojem blogu (razen mojega), z navdušenjem odgovorim na sporočilo, ker to je usoda, mater da je!

No, in tako se tistega lepega avgustovskega dne z Juretom odpraviva na Roglo. Na vsakih nekaj ovinkov zagledava zelen balon s tablico na kateri piše, koliko km je še do cilja. Prispeva do hotela, kjer je potekala novinarska konferenca in kjer naju je pričakalo obilje Cactusov 😀 Stopiva v hotel, kjer pri super prijaznih hostesah dobiva ključe za Cactusa po izbiri. Izbrala sva dizla, avtomatika. Haha, to je bilo za oba prvič, da sva vozila avtomatika. Seveda je Jure prvi sedel za volan, ker bi jaz itak rabila predolgo, da bi skužila, kako spustiš ročno 😀 Tudi on je potreboval nekaj trenutkov. Na zgornji fotki vidite njegov razmišljajoče-odkrivajoče-navdušen izraz. Na spodnji pa navdušenost nad vožnjo, ko se je že počutil bolj suverenega za volanom.   Njegovi komentarji med vožnjo so bili sledeči: “Volan je fajn na otip, dober je tudi občutek v povezavi volana s cestiščem.” “Podvozje primerne trdote za naše ceste” “Avtomatski menjalnik dokaj dober, včasih zabušava, ima tudi možnost obvolanskega pretikanja med predstavami” “Notranjost moderna in praktično razporejena z velikim sredinskim zaslonom” Pomoč ob parkiranju “Sedeži udobni s srednjo bočno oporo” “Z levo nogo grabim po bremzi kot da je kuplunga” 😀 “Saj potegne pa tudi!” Navdušenje ob vožnji v breg. Sama sem se ob tem osredotočala predvsem na estetske in praktične vidike ter moje osebno doživljanje avtomobilčka. Kot npr. tale čudoviti predal na sovoznikovi strani, ki je od zgoraj raven, z gumijastimi krogci, ki preprečujejo drsenje stvari (moj telefon se med vsemi norimi ovinki na tem hribu ni nikamor premaknil) in ki se odpira navzgor! Mislim, tukaj si totalno predstavljam potujočo pisarno. Laptop na kolenih, kava za zraven, telefon in beležka na tej nedrseči polički 😀 Vsi sedeži so se mi zdeli super udobni (ampak moram priznati, da se meni zdijo sedeži v skoraj vseh avtomobilih zelo udobni). Prtljažnik je več kot dovolj prostoren, tako da sem si že predstavljala, kako se z Juretom peljeva na morje 😀   No, in zdaj še najbolj orgazmična stvar: streha! Prozorna streha! A si predstavljaš, da na hladno, a neverjetno jasno noč podreš sedeže in na toplem ter v ležečem položaju gledaš zvezde in utrinke? Daaamn! <3 No, jaz sem gledala kapljice, oblake in krošnje dreves 😉 Ker nama je ostalo še dovolj časa, sva dizla avtomatika zamenjala za osnovni model bencinarja z ročnim menjalnikom in preizkusila še tistega. Ah, razlika pri vzpenjanju je bila očitna, medtem ko je prvi odločno potegnil, je drugi rabil veliko več časa, da je premagal vzpetinico. Zaključek: sama sem nad Cactusom zelo navdušena! Potem, ko sem ga doživela v živo in ga spoznala od znotraj, se mi je naenkrat začela zdeti tudi njegova zunanjost zelo zelo privlačna. Ja, zelo je šarmanten. In čeprav imam rada mojega starega varčnega VW Polota, bi ga zdaj, ko mu v zadnjih tednih redno nekaj crkuje, takoj zamenjala za Cactusa, če bi mi po kakšnem čudežu iz neba na bančni račun padlo 17.700€ za model z ročnim menjalnikom in dizelskim motorjem. Danes se mi je celo sanjalo, kako se vozim z njim! Aja, Cactus ima še eno odlično inovacijo. A veste, ko želite očistit šipe in morate najmanj 3x nabrizgati tekočino za čiščenje stekel, da je vetrobran solidno očiščen? Cactus ima brizgalne šobe vgrajene v metlice brisalcev!

Okay, to je moja prva predstavitev avtomobila, tako da mi prosim odpustite možne napake in moj laični jezik! Več podatkov o Cactusu najdete na uradni spletni strani, kjer si lahko tudi konfigurirate avtomobil, izbirate motor, barvo in dodatno opremo ter izračunate ceno. Če vas pa zamika nakup pa se lahko naročite tudi na testno vožnjo! Jaz se pa poslavljam še s parimi fotkami Cactusa ter mojega in Juretovega postavljanja ob in v njem 😉

Z Ljubeznijo,