Okay.
Imam sindrom Mojce Mavec. Ne vem kaj napisat. Sem pa oboževala Mojco Mavec. Oz. njene kolumne [od ljudi tako obožujem samo sebe, pa še to ne zmeraj].
Zdela se mi je nekakšna slovenska Carrie Bradshaw. Le da ni pisala o seksu.
Sedaj ne berem več njenih kolumen. Morda zato, ker jih nikjer več ni ? Škoda.
O njenem dejanju pa ne bom sodila. Ker jih je sodilo že preveč pred mano. In zato moram biti drugačna.
Kdo pa sploh sem da bi sodila ?!
Sem oseba, ki ni izkoristila svojih počitnic :/
Ker vedno vse prelagam, prelagam, prelagam.
I hate that !
Zakaj nisem bolj odločna ?
Očitno imam problem. Pomankanje odločnosti. In če problem spremenim v izziv ?
Torej: Izziv se lepše sliši kot problem. Zato sedaj sama sebe izzivam na dvoboj med neodločno in odločno stranjo mene.
Če odločna stran zmaga, si lahko privoščim gram speeda.
Just kidding.
Vsi tisti, ki bi se potem z veseljem zgražali nad mano in ki bi vas “skrbelo” zame, in vsi tisti, ki bi hoteli kako lajno, toliko da veste, nič ne bo s tega.
Ha-ha !
No, sedaj pa zares, če do nedelje postanem bolj odločna, za nagrado lahko začnem z dolvleko 4. sezone Seksa v mestu (yes, I’m obsessed).
Če ne, pa ne smem. Bom svoj mazohizem kaznovala z mazohizmom.
V glavem, sedaj sem se odločila, da bom naredila dobro delo. In grem zraven mame v mesto, nahranit mačko od botrce.
Z Ljubeznijo,
