da se lahko nekaj ur samo pogovarjaš z njim
in si ne želiš biti takrat nikjer drugje na svetu,
In razglabljati, opažati, se smejati.
Navdušena sem nad tem, koliko vsega opazi, kako razume vsako finto, ki jo povem, kako mi včasih da drug pogled na svet.
Nad tem, kako posveča pozornost malim stvarem, kako tudi začuti, ko vleti nekdo, ki takrat ni na isti frekvenci.
Všeč mi je, da je iz nesreče (v kateri je izgubil brata) tudi nekaj potegnil, da je začel bolj cenit male, vsakdanje stvari, brez katerih sreče ni.
Zakon mi je, da bere knjige, da razume, kako dobra stvar so knjige, kako te prestavijo v drug svet. Da lahko z njim razgljabljam o knjigah.
Všeč mi je, da lahko z njim postanem bolj HIGH [glede valovnih dolžin], tudi če nisem zadeta. [Ampak danes sem bila.]
[Nekako ne rabim poudarjati besed v tem postu, ker se mi vse zdi pomembno, enako omembe vredno.]