Hej hej!
3 Ptice platnene vrečke se zaenkrat poslavljajo (ostale stvari še ne, brez skrbi).
Kar se mogoče zdi neumno zdaj, ko v Slovenijo končno prihaja prepoved plastičnih vrečk.
In par dni sem zdaj potrebovala, da sem se dokončno odločila, da je temu tako.
Glavni razlog je ta, da so vrečke narejene iz bombaža. Ki je sicer kar se da naraven, nebeljen + vrečke so zašite v Sloveniji, v Zavodu v Dornavi. Pa še ultra vzdržljive so. Ogromno vas je, ki vrečke redno nosite naokrog že leta in leta in so še vedno kot nove. Bravo!
Ampak je bombaž mega onesnaževalec planeta, tako kot vsa modna industrija, sploh hitra moda. Bljak.
In tega ne morem več podpirat.
Mogoče bodo še 3 Ptice vrečke kdaj prišle nazaj, ampak bodo takrat iz konoplje. Bomo videli.
Sedaj pa vam dajem na ogled vse vrečke, ki še jih imam na voljo. To je sedaj vaša zadnja šansa, da jih nabavite. Bum bum bum.
In hvala vsem, ki ste 3 Ptice vrečke kupovali do zdaj. Vedno se mi je zdelo, da imam najboljše kupce. Najbolj pametne in najbolj srčne. In še vedno sem prepričana v to. Par mescev nazaj sem v eni facebook skupini za ustvarjalce naletela na objavo, kjer so se pritoževali zaradi težav, ki jih imajo s strankami. Sem bila malo v šoku zraven.
Kar kulico in zvezek sem pograbila in popisala par strani iz čiste hvaležnosti za moje stranke. Ker štekate stvari. Ker se še ni zgodilo, da kdo ne bi plačal izdelka, ki sem ga poslala (razen, če je bila težava v pošti, kar smo pa potem zmeraj uredili). Ker razmišljate. Ker bi lahko šla z vsako stranko na kavo in se imela kaj za pogovarjat. Ker sem šla z mnogimi izmed vas na kavo in bila potem polna zagona in hvaležnosti in volje do življenja. Ker ste mi tolikokrat s svojimi naročili rešile rit. Plačale ogromno položnic, banan, tankov goriva, kav in dolgov. Seveda ne direktno, ampak preko tega, da ste plačale za izdelek, ki ste ga želele. No, kave tudi direktno, ob predaji izdelkov. Hvala! Ker sem ob rojstnih dnevih od vas dobivala sporočila, ki so mi dala vedeti, da me res vidite. Ker ste mi tolikokrat poslale navdušena sporočila in fotke, ko sem bila v dvomih, negotova, če se splača vztrajat, pa sem ponovno videla, da pa moje delo in vztrajanje pri svojih načelih vseeno ima nek doseg.
Tele vrečke so bile vedno več kot samo vrečke.
In zato tokrat prosim vse, da me ne sprašujete za popust. Vem, da smo v Sloveniji in kao skupaj držimo, ampak ravno za to.
V teh vrečkah je na tisoče ur vztrajanja pri svojih načelih.
Na tisoče trenutkov obžalovanja, kadar nisem vztrajala pri svoji načelih.
Na tisoče zavrnitev. Vedno sem občudovala telemarketerje in zavarovalne agente, koliko zavrnitev prenesejo. Potem pa mi je včeraj kapnilo, oh my god, potem lahko občudujem tudi sebe. Koliko zavrnitev mimoidočih na ulicah, koliko kritik, koliko nasvetov in pametovanja, koliko zgražanja, ko sem povedala ceno izdelkov.
V teh vrečkah je na tisoče ur lizanja ran. Ker kadar se trudiš, da delaš najboljše, da je vse, kar sodi v izdelek in k izdelku nabavljeno po poštenih cenah pri slovenskih podjetjih in ne izvoženo iz Kitajske, je včasih težko ne jemat stvari osebno. Čeprav veš, da imajo ti gobezdači predvsem probleme s sabo. Njihovi “udarci” vseeno zabolijo.
V vrečkah je na tisoče ur premišljevanja. Na tisoče ur poslušanja spletnih izobraževanj ob drsenju čopiča čez platno.
Na tisoče zapisanih besed na tem blogu in na socialnih omrežjih.
Na tisoče kilometrov po Sloveniji. Na tisoče kilometrov, ki so jih izdelki naredili po celem svetu.
Na tisoče sprehodov po naravi, kjer sem vedno znova našla smisel.
Stotine juter, ko sem zaspala, ker sem bila do sredi noči budna, ker mi kakšna dobra ideja ni dala miru.
Stotine juter, ko se je zdelo, da me spet čakajo bitke.
Stotine juter, ko je bil vse skupaj en sam ples in neskončna hvaležnost strankam in sebi, ker lahko delam to, kar želim.
Na tisoče pogovorov z ljubimi in tudi manj ljubimi ljudmi 😉
Tisoče trenutkov, ko nisem bila ziher ali delam premalo ali delam preveč.
Tisoče trenutkov neskončne radosti ob čilanju na stojnicah.
Tisoče trenutkov zmrzovanja in pobitosti na stojnicah, ko se stvari niso izšle.
Ogromno pogovorov z outsiderji, ki so ob pogledu name dobili občutek, da mi lahko zaupajo svojo življenjsko zgodbo.
Tisoče trenutkov posodabljanja socialnih omrežij ob sedenju na školjki ali na čik pavzi.
Tisoče trenutkov neskončne hvaležnosti ob čakanju v čakalnici, z dedkom pri zdravniku, da imam delo, ki nima fiksnega urnika, da si lahko to privoščim.
In v zadnjih dneh plesanje z njim po kuhinji. Brez glasbe, ampak z velikim nasmehom.
Tisoče trenutkov frustracij, ko je bilo domačim samoumevno, da če sem doma, da lahko vse uredim, kar mi naročijo.
Tisoče trenutkov, ko sem dirjala na pošto. Tisoče trenutkov, ko je zadnji evro šel za poštnino.
Pa otiščanci na riti od sedenja za računalnikom.
In na tisoče smutijev.
Tisoče trenutkov, ko sem bila v dvomih, če naj objavim nekaj tako iskrenega, kot je to. Ker se zdi, da smo vsi nahajpani z neko umetno pozitivnostjo.
Tolikokrat tudi jaz.
Na tisoče trenutkov poplesavanja ob naročilih in vaših sporočilih.
Na tisoče objemov z vami. Ogromno trenutkov, ko nisem bila ziher, ali vas naj objamem, ali je to mogoče malo preveč. Ogromno vaših darilc. Res vau, ko te pride na stojnico obiskat nekdo, ki ga poznaš samo preko kratkih sporočil po spletu in ti prinese nekaj lepega, nekaj sladkega. Tisoče takih trenutkov, ko sem imela od ganjenosti solze v očeh. Kar zdaj sem se razjokala.
Na tisoče solz sreče, ganjenosti, žalosti, obupa.
Tisoče trenutkov neskončnega uživanja ob opazovanju vaših odzivov na zapise na vrečkah.
Tisoče smehljajev, krohotov in začudenih pogledov ob napisu “Naj sosedova krava živi!”.
Tisoče odprtih in zaceljenih otroških ran.
Tisoče dolgih minut, ko ljudje okrog mene preprosto niso mogli razumet, zakaj delam stvari na takšen način, kot jih delam.
Tisoče trenutkov, ko tudi sama nisem mogla več razumet, zakaj se preprosto ne predam in prodam.
Tisoče trenutkov, ko sem se iz cinika spet spremenila nazaj v idealista.
Vse to in še mnogo več je v teh vrečkah. Filozofija, meditacija, ljubezen, frustracija, terapija, sanje in ideali in real life.
Verjamem, da tudi odpiranje možnosti za tiste, ki stopajo na pot, na kateri sledijo predvsem sebi in temu kar v sebi čutijo, da je prav. Ne glede na pričakovanja okolice.
In verjamem, da sem tudi malo prispevala k ozaveščanju nakupovalnih navad ljudi in moje stranke prav tako.
Vse, kar še je na zalogi, si lahko pogledaš v albumu na 3 Ptice facebook strani.
Z ljubeznijo,
Anita
Z Ljubeznijo,
