V soboto sva šla z Juretom malo ven.
Zgodilo se je nekaj tako lepega, da imam en dodaten trenutek za pred smrtjo.
Zbiram namreč lepe trenuke v Življenju, ki jih želim videti pred “smrtjo”.
En uličar je imel res super zanimivo jakno. Rentgen stil, ko se kao vidi skozi kaj imaš v žepih – pištola, revolverček, psiček,… Hah. Tako še nihče okoli njega ni opazil kaj sploh nosi, dokler nisem jaz, seveda. In sem ga za par trenutkov spravla v center pozornosti. A ko sem ga vprašala, če ga lahko slikam za na blog, je rekel, da ne. To pa je sindrom ptujske mladine. Delovati kul. Ampak večinoma izpade bedasto. Vsaj malo kritičnemu opazovalcu. No, da ne boste mislili, da so vsi tak, se najde tudi res kul folk. Z odprtim umom.
Aja, na teh slikah imam ono torbico iz Pull&Beara, ki mi jo je kupil Jure za rojstni dan.
Pa kiklco bi mogla met malo višje potegnjeno. Ker tak mi ful skrajša noge.
No, kakorkoli. Zdaj se pa grem res učit. Jutri je namreč matura iz slovenščine. Res že čas, da se spravim zraven.
Mir ! (: