V prvem dnevu našega izleta po SV Slovenije sem videla in doživela več kot včasih v celem mesecu. Po ogledu oljarne Kocbek smo se ustavili v Centru Duo v Veržeju, kjer smo si ogledali te slamnate hiške, ki kopirajo stil naših prednikov, seveda z modernim udobjem (elektrika). Glede na to, da še danes nisem spila prave kave, mi spodnja fotografija zgleda kot obljubljena dežela 😉 Nina na toboganu Naša učiteljica lončarjenja v Centru Duo. Tole je bila super zabavna izkušnja. Tale tipica nas je čisto nasmejala! In ker že dolgo nismo jedli (siti še od zajtrka), je bila naša naslednja postaja Gostilna Rajh v Bakovcih. Očem in želodcu prijetna restavracija. Oh, in tudi ušesom! Res me znervira, če se veselim obiska restavracije (ker pač bolj redko jem v restavracijah), potem pa zraven prepeva Rihanna in speaker podaja prometne informacije. Pokvari specialiteto o kateri sem sanjala par dni. No, to se v Rajhu ni zgodilo. Smo pa v ekipi imeli dežurnega šaljivca, ki me je skušal prepričati z novimi šalami na račun vegetarijancev. Hmm, Rihanna, kje si? Vedno zvedavi Jure (Uporabna stran), Tina in Tanja Vegetarijanske dobrote: Ajdov kruh z maslenimi “špageti” z bučnim oljem, mešana kreativna solata na krožniku iz breze, čemaževa juhica in testenine s čemažem ter parmezanom. Vse izvrstno. Priporočam! Za sladico smo pa imeli vanilijev sladoled s koščki jabolk namočenimi v rdeči pesi in z vročim prelivom iz rdeče pese. Sploh se ne hecam. Prav dobra zadeva. In ta krožnik za juho bi najraje odnesla domov. Chef in lastnica gostilne Tanja Pintarič Po kosilu smo krenili z “našimi” Nissanovimi avtomobilčki proti hotelu Livada v Moravskih Toplicah.
Tam smo se namestili in se nato šli preizkušat v golfu. Po neštetih poizkusih sem zadela eno luknjo. Medtem ko sem ciljala drugo. Nato smo še se malo zašvicali ob iskanju zaklada po zunanjem delu term. In ko smo ga našli (brisače!), smo se koooončno šli namakat.
Po celem dnevu basanja z dobrotami verjetno nisem bila edina, ki je trebušček potegnila malce navznoter 😛
Potem pa spet hrana, tokrat večerja v hotelu Livada. Sama bi skorajda najraje ostala kar pri vinu.
Tukaj sem prvič v živo videla pravilno postrežbo vina. Ko natakar prinese vino, pokaže etiketo, gost izbiro potrdi (ali zavrne), natakar mu natoči, gost povoha in poizkusi požirek in če mu je vino všeč, ga natakar natoči še ostalim gostom. Edino kar mi ni jasno je to, kako natakar presodi kdo za mizo se najbolj spozna na vino… Alfa samec radar? Verižica, ki mi jo je v srednji šoli naredila ena super prijetna punca, Doris Solarič in ki je še zdaj med mojimi najljubšimi in najbolj nošenimi. Leseni uhani izpod rok umetnika Srečka Molka in knjiga, ki mi trenutno daje misliti (hvaležna pred kratkim na ljubljanskem tednu mode nagrajeni oblikovalki Janji Videc za priporočilo). Moja inspiracija Katja in pa mikstejp Maja iz Celja. S to punco imava cel kup stičnih točk, nekatere so skoraj bizarne 😀 Tobogani! In še en selfie, ki vas je pravkar prepričal, da odklikate na tole stran, glasujete za moj zapis in se z malo sreče in prepričanjem, da boste izžrebani potegujete za vikend paket v toplicah po svoji izbiri. Če vam res ni do razvajanja, potem ne glasovat 😉
OOO tole z oblikovanjem gline pa me mikaaa!
Luštno!
Jaa, ful priporočam, res je doživetje! A si že kdaj sedala za tem vretenom?