To zadevico sem napisala ob močnem navdihu, ko sem pred nekaj mesci prebrala knjigo Kaj hoče Bog, pisatelja Neala Donalda Walscha [priporočam]. Omenjeni fajni občutki pa se mi sčasoma izgubijo, ampak jih zadnje čase vse laže prikličem, tako da kul, al ? 🙂
da Bog od mene nič noče.
Z mano je Eno in jaz z njim,
zato sem srečna, da živim,
saj lahko počnem kar si želim.
Ne čaka me nobena kazen,
saj sem z njim Eno, nisva narazen.
Če bi mene, bi sebe kaznoval,
kazen bi tako sam sebi dal.
Odkar vem, da sem Eno z vsem,
je izginil vsak moj problem
in odkar vem da sva združena,
sem s čisto Ljubeznijo okužena,
te okužbe se ne bom znebila,
ne bom ponovno ločenosti čutila.
Nove občutke širim z zgledom,
ne klonim pred nerazumevajočim pogledom.
Hvaležna sem mu, da mi pomaga doumeti,
da že imam vse, kar si je možno želeti.
Misli moje srečo kujejejo,
strune se združujejo,
neželenim tokovom kljubujejo.
Če se vse sedemkratno vrača,
se mi dobro še z boljšim poplača,
zato dobro mislim, govorim, delujem,
tako si Srečo sproti snujem.