Torej. Nekje je treba začet, a ?
Trenutno je moje počutje precej dobro.
Nekako imam končno življenje urejeno. Razen tega, da je stanje v družini polomno, kar pa je že od nekdaj in sem navajena. In razen tega, da bi se morala učiti fiziko, kar pa se mi niti slučajno ne da, sploh zaradi tega, ker se v mojem telesu še vedno nahaja alkohol, ki je našel pot vame zadnje tri šolske ure ( preživite v lokalu ) skozi pivo. Kar mi ni ravno v ponos, toda glavno, da je bilo zabavno. In ljubi Bog ( kolikor pač verjamem vate ), hvala ti, da nisem bila vpisana, tako da ne bo dodatnih neupravičenih. Rojena pod srečno zvezdo.
In seveda sem spet lačna. Včasih si želim, da bi imela v bajti kamere, da bi vsi ti ljudje, ki mi nenehno težijo, kako sem suha, in če sploh kaj jem, videli, koliko pojem. Toda potem bi mi ženske le še bolj zavidale. Uboge.
Bučke čakajo selitev. Iz hladilnika v moj želodec. In potem po prebavnem traktu… itd., izognimo se podrobnostim…