Pozdravljeni, dragi ljudje.
Odločila sem se, da vam napišem pismo, ker imam že nekaj časa mešane občutke glede mojega seznama naročnikov. Problem ni v vas, problem je v meni.
Brez skrbi, to ni slovo. Še naprej bom pisala in vam pošiljala novice. A si želim izraziti par stvari, vas nekaj obvestiti, iskreno deliti stvari, kot bi jih s prijatelji, z ljudmi, ki jih imam rada, z ljudmi, s katerimi si želim odnosovati.
Kot večina med vami ve, sem pred leti začela s tranzicijo iz ustvarjanja okolju prijaznejših modnih dodatkov v coaching. Veliko vas je z mano iz mojih ustvarjalnih časov (ali pa celo še iz časov mojega stilskega bloganja, hehe). Po moji tranziciji ste se odločili potrditi, da še vedno želite prejemati moje novice. Tako ste na mojem seznamu, ker si želite brati moja sporočila.
A če sem iskrena, sem s tranzicijo imela sama veliko težav. Toliko stvari sem morala sprocesirati v povezavi s prejšnjim biznisom. Kjer sem imela največje težave v biznisu, so bila področja, kjer sem imela slepe pege zaradi moje vzgoje. Veliko stvari nisem vedela, ker nisem vedela, da jih ne vem. Ko sem pregorela, so nerazrešene stvari iz moje podzavesti začele prihajati navzgor. In so kar naprej prihajale. Leta. Ko sem bila v tranziciji, sem pa povrhu imela par bolečih izkušenj z ljudmi, ki sem jim zaupala, in zaradi tega sem začela prevpraševati vse, celotno svojo realnost, in se tudi precej odmaknila od javnega življenja, kmalu pa še tudi iz socialnih omrežij.
Težave pa sem imela tudi s kreiranjem uspeha iz mojega coaching biznisa. Pogosto sem bila sama preplavljena s stvarmi, ki sem jih procesirala, in nisem bila prepričana v to, da je varno, da delam z drugimi, ko sem v takšnem stanju. Spraševala sem se, če slučajno želim predvsem pomagati sebi, preko tega, da pomagam drugim, in če si morda kupujem občutek lastne vrednosti preko tega, da sem koristna za druge.
Kot pisec, sem se pri pisanju tolikokrat počutila izjemno čustveno in občutek sem imela, da bo to za vas, bralce, preveč čustev. Zdelo se mi je, kot da so moja čustva, njih naboj, moteča za druge ljudi. Kot da bi vas s svojo žalostjo in jezo klufutala, tudi če ste nedolžni.
Veliko vsega se je dogajalo in v sebi sem se počutila razpeto.
⇾ Vse te čustvene zadeve so prihajale na dan in želela sem si pisati o njih. Delno za svoje zdravljenje in delno za zdravljenje starih ali novih bralcev, ki bi se lahko poistovetili z mojimi zapisi.
⇾ Obenem sem vam želela prodajati svoje coaching storitve.
⇾ Na vas sem projicirala svoje družinske člane, si predstavljala, da vam grem na živce, se počutila, kot da si vi mislite, da sem razvajen otrok, ki se brez razloga pritožuje.
⇾ Ko sem začela s tranzicijo v coaching, sem bila tako navdušena in strastna (še vedno sem), kar se je kazalo preko tega, da sem pošiljala ogromno mailov. Vsem naročnikom to ni bilo všeč (a vas je bilo kar nekaj takih, ki vam je bilo). Tisti, ki jih motilo, so se odjavili od mojih novic, sama pa sem kar še naprej imela občutek, da če delim z vami vse, kar si želim deliti, da bom nervirala vse vaše živce.
⇾ Počutiti sem začela, kot da ste nekateri še vedno med mojimi naročniki zgolj za to, ker me ne želite prizadeti s tem, da bi se odjavili. Ker me že tako dolgo spremljate, da veste, da me je nekoč znalo to prizadeti, da se je kdo odjavil od mojih novic :facepalm:.
⇾ Za nekatere se mi je zdelo, da me spremljate, ker se vam smilim in mi želite na nek način pomagati, me mentorirati.
⇾ Domišljala pa sem si tudi, da ste nekateri še vedno med mojimi naročniki, ker se primerjate z mano, ali pa vam grem na živce in radi mučite sebe s tem, da berete stvari od ljudi, ki vas nervirajo, ahaha.
Bistvo je, da se nisem počutila povezano z vami. Zdelo se mi je, kot da ste nekaj, kar mi je ostalo od prejšnjega biznisa in da ne vem najbolj, kaj naj z vami in kako naj se obnašam. Skoraj tako, kot da bi bili skupni prijatelji od bivšega, in ne vem, če vam lahko pokažem dele sebe, ki jih niste videli, ko sem bila z njim, ali pa me boste sodili, češ da nisem v integriteti, ker sem bila drugačna takrat ali pa ker sem drugačna zdaj.
Haa.
Nekatere stvari pa vseeno ostajajo stalnica pri meni. Vse skozi sem zabavna oseba, obenem pa tudi zelo globoka. Tisti, ki imajo priložnost poznati resnično mene, to vedo. Globoki, pomembni pogovori, delanje smešnih stvari, šaljenje in plesni gibi, vse to gre skupaj.
Vem, da me nekateri spremljate vsa ta leta, ker imate radi mojo unikatno mešanico svetlobe in teme, da uživate v njej in/ali dobite iz nje kaj koristnega tudi zase. Vesela sem, da ste na mojem seznamu, da ste ob moji strani. In žal mi je, da na vas projiciram svoje negotovosti. Res.
Želim vas obvestiti, da bom več pisala o odraslih otrocih alkoholikov, med katere sodim tudi sama, o svoji poti, delila nasvete za OOA in otroke drugih tipov čustveno nezrelih staršev. Vam ponujala svoje coaching storitve. Moje objave vam bodo pravtako koristile, če živite, delate ali prijateljujete z OOA.
Tip klientov, s katerimi ponavadi delam, so kreativni ljudje, ki imajo velike vizije in pogosto živijo izven ustaljenih norm. Skozi leta sem opazila, da jih večina prihaja iz neurejenih, kaotičnih, družinskih razmer.
Lansko leto sem se sama začela soočati s svojo dediščino kot OOA na veliko obsežnejšem nivoju, kot kdajkoli poprej in sčasoma ugotovila, da je to nekako moja coaching niša.
Tako da lahko pričakujete veliko objav o tej temi. Veselim se tudi, da se bom na tej poti bolj povezala z mojimi starimi bralci, pravtako pa tudi z novimi. Če vas ta tema ne zanima, vam priporočam, da se odjavite od mojih novic, ne bom skuhala nobene zamere 😉
Kmalu bom tudi dodala možnost, da prejemate moje novice zgolj enkrat na mesec in boste takrat lahko videli, katere objave ste zamudili in če vas kak naslov pritegne.
Veliko bolje se počutim sedaj, ko sem vse to dala iz sebe. Hvala, da berete! Ne jemljem vas za samoumevne.
In prosim, podelite z mano svoje misli, občutke, če je karkoli, kar mi imate za povedati.
Veliko veliko veliko ljubezni,
Anita
Z Ljubeznijo,
