Včasih sem sovražila svojo neurejenost, svojo človeškost.
Želela sem si biti perfektno organizirano, vedno prijazno, a vseeno odločno bitje.
Mehka in ženstvena ženska, a še vedno dovolj feministična.
Oseba, ki vedno naredi pravo stvar. Dejansko naredi. Spregovori, ko je potrebno, se postavi za manj privilegirane, a ostane tiho, ko je čas, da sami spregovorijo.
Oseba, ki sledi svoji viziji in jo podkrepi z akcijo. S konkretnimi dejanji.
Nekdo, ki je dovolj samozavesten, da se upa izpostavit s svojim delom. A brez arogance. Moraš ostati dostopen.
Oseba, ki je zdrava. Ki naredi, kar je prav za svoje telo. Ki se lahko vzdrži sladkorja in glutena. Nekdo, ki redno telovadi.
In včasih sem vse to. In se dobro počutim v tem, v skladu s svojimi načeli.
Potem pa pridejo trenutki, ko sem zmešnjava. Včasih dnevi, tedni, leta.
Ko odprem omaro, se zgrozim, a si rečem “Grrrh, ne danes.”
Dnevi, ko sem pasivno agresivna.
Dnevi, ko se počutim grdo, neprivlačno.
Dnevi, ko sovražim feminizem, wokeness in vse te stvari, ob katerih se včasih počutim, kot da ne glede na to, kako dajem od sebe najboljše, si še vedno ne zaslužim koščka miru.
Včasih imam dneve, ko tiho kričim JEBITE SE celemu svetu. Ko si želim, da vsi dojamejo, da ni pravice, stvari pač niso bile (in ne bodo) pravične, GREMO že enkrat NAPREJ. Ko se skušam sama sprijaznit s tem in premaknit naprej.
Imam dneve, ko nameravam delati na svojem biznisu, pisat članke, ki bodo koristili ljudem, ljudem, kot sem jaz, ljudem, kot sem sama bila, članke, ob katerih se bo moj notranji otrok dobro počutil in ki jih bo moja notranja poslovna ženska odobrila. A namesto tega pogledam kakšno serijo.
In po dveh dneh vzdržnosti od cukra in glutena se predam in jem kekse.
In kar se tiče mojega posla, pišem opise svojega dela, s čim ti lahko pomagam, v čem sem strokovnjak.
Medtem pa so rezultati, ki ti jih obljubljam nekaj, na čem sama še vedno delam. Tako dolgo se mi je zdelo, kot da ne smem reči, da ti lahko pomagam pri teh stvareh, ker sama še nisem popolna v njih.
Zdaj pa se mi zdi, da se boste ob meni počutili varneje, da se lahko odprete, se počutili manj obsojane, če se boste zavedali, da sem tudi jaz samo človek. In sem včasih prava zmešnjava. A s tem vred čisto ljubljiva.
In tudi ti si.
Poglej si moje coaching pakete. Prejšnji teden sem jih posodobila, napisala nove opise… In se odločila, da bodo klienti, ki so mi namenjeni, razumeli, o čem govorim in čutili epsko, transformativno, ljubečo in zabavno energijo mojega coachinga.
Prijavi se na na coaching z menoj (link do vprašalnika) in pridi kot čudovito, pametno, ljubeče, a vseeno malce neurejeno človeško bitje. In jaz bom priča tvoji človeškosti in bom jo sprejemala z ljubeznijo. Pa te seveda podprla pri doseganju tvojih ciljev 😉
P.S.: So dnevi, ko imam rada svojo zmešnjavo, svojo človeškost. In dnevi, ko si želim, da bi že enkrat bila moja zmešnjava odstranjena. Danes sem 60% v sprejemanju/ljubezni in 40% v zavračanju.