Malo me je bilo strah objaviti tole. Ne vem zakaj. Napisano je bilo pred tednom in pol v valu čistega navdiha, po dnevu preživetem v družbi raznih čudovitih ljudi. Počutila sem se čisto kot jaz, ko so besede lile iz mene. No, pa gremo:
Veste ljudje, včasih imam kakšen zelo dolg dan, a vseeno ne morem zaspati. Ne zato, ker bi bila v takšnih skrbeh, ampak ker sem tako noro navdihnjena. V mojem srcu so tako čudoviti občutki in moji fantastični možgani jih prevajajo v misli in besede. Iz ene misli pride naslednja in potem naslednja in naslednja. Predam se. Edini način, da lahko zaspim je, da vse to zapišem, da bom lahko naprej podelila to zavest in elan za akcijo.
In če nameravate tukaj nehati z branjem, ker vas tole že v začetku spominja na navdihujoče-spiritualno-sranje, lahko nehate z branjem, ampak bi bila rajši, če nadaljujete, ker vem, da imate na vratu eno pametno glavo, ki bi jo lahko uporabljali ne le za definiranje problemov tega sveta, temveč tudi za ustvarjanje rešitev! Ja, ljudje, rešitve! In menim, da je to tudi vaša odgovornost. Če si jemljete svobodo, da gledate probleme tega sveta, veliko govorite o njih in pišete, potem se morate zavedati, da s to svobodo pride odgovornost, da delate tudi na rešitvah.
En kovanec, dve strani. Ena je svoboda, druga odgovornost. Vem, da ste izjemni v ozaveščanju o problemih, berem vaše kolumne…Vraga! Včasih se celo popolnoma izgubim v branju vseh tistih komentarjev, ki jih drugi intelektualci napišejo pod vašimi objavami. In veste kaj? Potem se počutim prav bedno. Zakaj sem pravkar tratila čas? Za prebiranje ego igric teh pametnih umov? Ja, priznam, sodim vas tukaj. Tudi sama sebe sodim, ko zapadem v to stanje intelektualiziranja zaradi intelektualiziranja samega, da lahko pokažem moč svojega uma s tem, da nekoga premagam v igri argumentov.
No, profesionalni pritoževalci, čas je, da začnemo bolje uporabljati svoje možgane! Veste kaj se dogaja? Ljudje po svetu še se vedno ubijajo zaradi tako smešnih razlogov, kot je tradicija, religija, nafta, diamanti, denar, status… To je ena bolna stvar. Druga bolna stvar je to, da se nam lahko zgodi, da se sploh več ne bomo mogli klati med sabo, ker se ne bomo imeli kje. In tega se sploh ne zavedamo, ker smo preveč zaposleni s tem, da se bojujemo med sabo, ali s pištolami ali z vsemi temi pametnimi besedami (za katere moramo včasih pogledat v slovar, da sploh vidimo, kaj pomenijo). Halo, Zemlja kliče! Mama Zemlja nas kliče, in bolje, da poslušamo. Nehajmo jo že uničevat in jo imejmo raje radi!
Prejšnji teden sem bila na enem zanimivem dogodku. Okrogla miza o zadevi povezani z ekologijo. In tam je bil zelo pameten mož, ki dela zelo dobre stvari. Njegovo podjetje je neverjetno okolju prijaznejše (tam sem se naučila, da je to bolj pravilno reči kot ‘okolju prijazno’). Ampak sem postala malce jezna in žalostna, ko sem ga poslušala. Dejal je, da človeška rasa ne prinaša ničesar v ta svet. Mi samo onesnažujemo in uničujemo ekosisteme. Kako nihilistično (eno pametno besedo sem morala vstavit, da me boste jemali resno), človeška rasa nima pomena… Ja, res je, mi uničujemo zadeve.
Ampak ljudje, mi prav tako ljubimo! Vsi vemo, da rože lepše cvetijo, če govorimo z njimi! Vsi smo slišali za tiste eksperimente s kristali vode in različnimi čustvi. Videli smo fotografije! Vsi vemo, kaj lahko naredi ljubezen! Ali je morda niste nikoli čutili? Če slučajno niste prepričani, imam rešitev, pomislite na lepoto. Vsa ta popolna drevesa in ptice na modrem nebu? Veste, lepota in ljubezen sta si precej blizu. Ali ste kdaj opazili, kako ljudje postanejo lepši, kadar jih ljubite? Tako kot tisti vodni kristali (65% procentov našega telesa bi naj bila voda).
In veste kaj? Kadar čutimo ljubezen, se stvari začnejo povezovati! Ljubezen povezuje! K nam pritegne ljudi. K nam priteguje te odprto-srčne pametne ljudi. Nekdo posluša! Počutimo se ljubljene. Drug z drugim delimo svoje ideje. In potem začutimo tisti glasek, ki pravi »Skupaj bi lahko nekaj naredili«! In gremo v akcijo! Tako se rojevajo stvari, tako se rojevajo skupni otroci naših umov ter src (in tudi pravi otroci, med drugim). Povezujemo se. Izmenjujemo energijo. Delamo stvari! Kadar čutimo ljubezen, si želimo nekaj narediti. Celo samo čutenje ljubezni je na nek način dejanje! Kadar čutimo ljubezen, kadar se čutimo povezani, ne želimo raniti ljudi. Ne želimo raniti matere Zemlje. Ljubimo jo, saj nam daje vso to lepoto.
Ja, nazaj k intelektualcem. Rada vas imam, res. Cenim ljudi z močnimi umi. Čutim vašo moč! Imate moč nad ljudmi. Čeprav se vam morda kdaj zdi, kot da je nimate. Ljudje vas cenijo, ker ste tako zelo pametni. Čeprav se vam včasih zdi, da vas ne. Imate moč in menim, da jo morate modro uporabljati. Modrost je združitev uma in srca + akcije. In verjamem, da ste dovolj modri, da boste navdihovali ljudi k ljubečim dejanjem. Naredite to kul (tisti novi kul, veste). Ljubezen do sebe, drugih, do planeta, moramo narediti kul stvar. Ekologija mora postati kul, učenje mora biti kul, razmišljanje mora biti kul. To ni čas, da posedamo naokrog in se samo pritožujemo. Imamo namreč drugo delo, širjenje ljubezni do Zemlje in drug do drugega. Poiščimo torej rešitve, ki nam jih ponuja ljubezen in začnimo vsak dan delat te male korake.
Prosim vas, pišite v svojih kolumnah tudi o možnih rešitvah. Naj vas ne bo tako strah pokazati malce idealizma. Predstavljajte si, da ljudje, ki berejo vaše pametne besede, ne kritizirajo in sovražijo drug drugega v komentarjih, temveč da skušajo najti rešitve, zgraditi nekaj skupaj in da prevzemajo odgovornost za svoja dejanja! Predstavljajte si to! No, kaj mislite, kako lahko sami pomagate narediti ljubezen in skrb za Zemljo za super kul zadevo? Kaj je eno malo dejanje, ki ga lahko izvedete danes? Res me zanimajo vaše ideje, tako da jih prosim podelite z mano in ostalimi bralci! Namig: razmišljajte o sintropiji, namesto o entropiji.
On ima rad mačke. Jaz imam raje pse. Ampak totalno obožujem izraz na njegovem obrazu, ko vidi mačko. Zaradi tega imam raje mačke, kot sem jih imela.
Z Ljubeznijo,
