Ničesar več mi ni potrebno dokazovati.
Ker sem že dokazala.
Sebi.
Dokazala sem si, da lahko izberem sebe.
Dokazala sem si, da lahko prenesem, da se mi posmehujejo,
mi pravijo, da se motim,
da mi ne bo nikoli uspelo,
da ne naredim dovolj,
da pač ne more biti po moje.
Vse sem slišala.
V obraz, za hrbtom, v svoji glavi.
In sem si dokazala.
Da lahko pustim, da se me dotakne.
Da lahko pustim, da me boli.
In celo uživam v tem.
Ne zato, ker bi bila mazohist.
Ampak, ker sem človek. Ali ker imam izkušnjo biti človek. Oboje.
In sem si dokazala.
Da lahko vseeno sijem.
Da lahko vseeno zaupam.
Da lahko vseeno ljubim.
Izbrala sem sebe. In stojim v svoji moči. Ker je to moja moč.
Dokazala sem si.
Da ne počnem tega za denar, slavo, spoštovanje, za ljubezen, po kateri sem hrepenela, da bi jo dobila od njih.
Dokazala sem si, da to počnem zaradi sebe.
In sedaj lahko uživam v denarju.
V slavi.
V spoštovanju.
Lahko uživam v tem, da sem ljubljena.
Ker vem, kdo sem. S tem ali brez tega.
Amen.
Svet je svet. Moja prva ideja za poslikavo vrečke. Potrebovala sem par let, da sem jo dala iz sebe. Ker se mi je zdelo tako intimno. Kdo drug bi pa to razumel, razen mene. Potem sem jo naredila zase, da sem končno to, kar je bilo v meni, dala ven. Sedaj je med najbolj prodajanimi. Če jo začutiš, si v dobri družbi. Kupiš jo pa lahko tukaj.
Z Ljubeznijo,
