Danes sem se zgodaj zbudila. Ob 5:30. Delam na tem, da bi postala jutranja oseba. Že tako dolgo si tega želim. Nenehno imam ta občutek “Če bi le vstala par ur prej, bi bila lahko veliko bolj uspešna.” Zjutraj bi lahko meditirala, pisala dnevnik, pisala blog, nastavila posodobitve za socialna omrežja… Do poldneva ali še prej, bi lahko zaključila že en kupček stvari, ki so nujno pomembne za moj posel, ampak jih preprosto ne uspem narediti, če predolgo spim.
Če se namreč vstanem med 9h in 10h, moram prvo jest. Do meditacije mi ni več, ker se že tako počutim zadaj z delom… pogledat še grem dedka in babico, če je vse v redu… in potem začnem delat nekaj, kar se mi zdi v tistem trenutku najbolj pomembno. Pol dneva pa je že mimo.
Razmišljam, kakšno dnevno rutino bi morala vzpostavit, da bi lahko naredila vse, kar je potrebno, obenem uživala in se počutila kot jaz.
Kako spravit vse v en dan? Samo 24 ur ima in okrog 8 jih spim.
Delo, čas zase, čas za druge, hišna opravila, čas za učenje novih stvari, čas za knjige in filme…
Zgodnje vstajanje se zdi najboljša rešitev.
Ugotovila sem, da je najboljše, če pišem zjutraj. Če nameravam pisat zvečer, si ponavadi premislim. “Eh, danes sem že dovolj naredila, zaslužim si sprostitev.” Ampak se potem ne počutim sproščeno, ker mi drug glas v glavi pravi “Tako dolgo že nisi nič napisala in veš kako pomembno je za tebe, da pišeš!”
(Pomembno zame kot osebo, ker se potem počutim bolj jasno in pomirjeno z življenjem ter pomembno za delo in vzpostavljanje stikov.)
No, občutek imam, da vse bolj vem, kakšna bi bila lahko moja popolna dnevna rutina.
Zgodaj pokonci, meditacija, pisanje v dnevnik, pregled statistik, delanje stvari na računalniku (pisanje, socialna omrežja, SEO, urejanje objav, nalaganje novih izdelkov v trgovino), zajtrk, obisk dedka in babice, malce časa za sebe (mogoče kakšna lekcija italijanščine) ali kakšno hišno opravilo, kosilo, odhod v delavnico, kjer dejansko delam otipljive stvari, šivanje, slikanje na vrečke, likanje, kakšna fotka za instagram, priprava paketkov za na pošto, mogoče vmes še kakšna kava s sabo ali s prijateljico, srečanje z Juretom, sprehod z Mufijem in knjiga ali film zvečer. Ter postelja pred 22h.
Dobro se sliši. Če bi se le lahko držala tega. No, poskusim res lahko. Vem, da vsak dan pač ne more biti tak. Ker včasih pač potrebujem več časa za sebe, včasih pridejo dnevi, ko mi res paše družba ljudi… Včasih pa me kaj obsede in nimam miru, dokler tistega ne razrešim.
Ampak res hočem vzpostavit rutino, ki bo delovala pri meni. Tako da se bom takrat, ko bom spontana, res počutila spontano, ne pa kot zmedenka, ki ne zna delati niti po svojih načrtih.
Dobro, upam, da me razumete. O tem sem v bistvu že par tednov nameravala pisno razpravljati s seboj v svojem osebnem dnevniku, a sem cel čas odlašala. In sedaj se je kar vlilo iz mene. Seveda tudi nisem nameravala tega javno delit (ker se mi zdi nekako precej osebno, ne vem zakaj), ampak zdaj je napisano in bom tudi objavila.
Sedaj pa si ti na vrsti. Imaš dnevno rutino? Si zadovoljen/a z njo? Ali jo želiš vzpostavit? Prosim, podeli z mano v komentarjih (razen, če se ti seveda zdi preveč osebno;).
Z Ljubeznijo,
Zgodnje vsajanje res vpliva na toliko stvari in je definitivno nekaj najboljšega kar sem naredila zase, čeprav je bilo težko! 😀 Sicer sisem nato zgodnja kot ti, ampak mi zbujanje ob 7h zjutraj povsem ustreza. Vedno sem se imela na nočno ptico, od kar pa sem si spremenila bioritem imam ful več energije, dejansko naredim več stvari in bolj povezano se počutim – ker je to pač naš naravni ritem v skladu z delovanjem meridianov!
Moja rutina poteka nekako tako – zbujenje ob 7h, joga in če mi ustreza meditacija + zajtrk, nato naredim seznam kaj naj bi ta dan naredila, okoli 9h začnem delat in delam, dokler ne naredim, ostalo pa spontano 🙂 Včasim mi boljše uspeva, včasih slabše, pa nič zato, eno obdobje imam pač več energije in naredim vse za nazaj, včasih pa potrebujem več počitka. Prva dva dni menstruacije pa je ultimativen čas zame, takrat brez slabe vesti ne delam nič in rutina takrat ne velja. 😀
To, še dodatno me navdihuješ! Hvala ti za odličen komentar <3
Ob 5.30? Pa ti si nora! 🙂
Pred leti sem poskušala narediti enako. Vstajala ob 6h. Ampak ni in ni šlo. Ker sem bila utrujena in zaspana. Potem sem ugotovila, da je ob 8h dovolj zgodaj. Da je ravno tako še cel dan pred menoj. Rutina se je pa potem postavila sama od sebe.
Moj nasvet: začni počasi. Najprej se navadi na ritem vstajanja. Poskrbi, da kljub temu dovolj spiš. Zvečer hodi spat ob približno isti uri. Ko to osvojiš, pa dalje! Korak za korakom, pa bo šlo.
Sveta pač ne moreš spremeniti v enem dnevu! 😀
Na blogu pa obvezno poročaj, kako ti gre.
Srečno!
Maš prav. Hvala za komentar! (: