Skip to content

Kategorija: Uncategorized

Nedolžno, ničesar dolžno Bitje.

Tvoja krila so stkana iz sramu s katerim se pokrivaš, da zaščitiš svojo nedolžnost. Globoko globoko spodaj jo skrivaš, pod neskončnimi tančicami. Ah, sladko nedolžno bitje. Tekaš in opravljaš svoje dolžnosti. Tekaš in skušaš povrniti kar dolguješ. Milenije se skrivaš. Sedaj so novi časi. Tvoja dolžnost zdaj je tvoja nedolžnost. Odmakni krila iz svojih oči. Pusti, da se tančica razplete. Naj te vidimo v tvoji goloti, v tvoji Neskončni Lepoti. Kar je bilo skrito, naj sedaj zažari. Kar te je pokrivalo, naj sedaj s teboj leti. Nedolžno, ničesar dolžno Bitje, ti.

Leave a Comment

So ti že rekli, da si preveč?

Meni ravno včeraj, ko sem poslala e-pismo mojim bralcem. Spodaj si lahko prebereš, kaj je bilo moje naslednje e-pismo 😀 Baje pošiljam preveč mailov s temi coachingi, haha 😀 Baje sem preveč prisotna. Marsikdaj sem slišala, da sem preveč. Preveč pametna (ta je bila med bolj pogostimi). Preveč povem stvari po resnici. Preveč se smejim. Preveč se jočem. Preveč sem draga. Preveč sem poceni. Celo preveč lepa za nekatere, kdo bi si mislil. Preveč mlada. Preveč občutljiva. (super pogosta)Preveč prijazna (in da je najbolj zanimivo to, da sem dejansko iskreno).V šoli sem preveč dvigovala roko (čeprav sem velikokrat celi razred…

Leave a Comment

Kako pride transformacija?

Včasih pride transformacija čisto nežno. Kot mehek objem odeje. Kot topel kamilični čaj. Kot božajoči sončni žarki, ki ti slečejo jopico in pobožajo kožo. Kot topel veter, ki se poigrava s tvojimi lasmi. Kot svečka, ki nežno razsvetli tvojo sobo. Kot olje, ki nahrani tvojo kožo. Kot pesem, ob kateri se nevede uskladiš z njenim ritmom. Kot dež ob katerem suha zemlja zavzdihne od olajšanja in ga voljno sprejme. Kot iskrice v očeh ljubljene osebe. Kot kristalno čiste oči prodajalca na benzi. Kot poezija, ki potrka na vrata tvoje sobe, jih nežno odpre in posveti na prah v njej, ter ga naenkrat…

Leave a Comment

Sodobna čarovnica

Sodobna čarovnica bere podobe v penici na kavi. Posluša šelestenje listja. Ko je vsega preveč, se vsede in počaka, da se svet sam uredi. Sodobna čarovnica posluša svoje občutke. In posluša svoj um. Sodobna čarovnica ljubi. Ljubi naravo. Ljubi moške, ljubi ženske (in vse vmes). V svojih “sovražnikih” išče dobre točke. Ve, da je za ravnovesje včasih potrebno tudi neravnovesje. Uživa v paradoksih. In se smeji sama sebi. Sodobna čarovnica ljubi življenje. In se veliko zahvaljuje. Soncu, novemu dnevu, paradižniku na vrtu. Pošilja poljubčke drevesom, oblakom, travnim bilkam. Radosti se ob posrečenih besednih zvezah. In novih izumih. Čudi se zmožnostim…

Leave a Comment

Zakaj verjamem v besede?

Ko sem predlani, konec decembra ugotovila, kaj si resnično želim početi, kaj je moj genius zone, v čemer najbolj uživam, kaj me najbolj izpolnjuje in osrečuje in s čimer najbolj doprinašam svetu, ker sem v tem jaz jaz, se je začelo pravo popotovanje po mojih notranjih svetovih, ki se je seveda reflektiralo tudi v zunanjem. Itak. Gre se za besede. Pisanje, pogovarjanje, coaching, terapije… Veliko besed. Ki pa spreminjajo življenje in kvaliteto le tega. Besede, ki smo jih slišali in so spremenile našo življenjsko pot. “Vau, dobra si v tem.” “Obvladaš.” “To ni za tebe.” “Za koga se imaš?” Besede,…

Leave a Comment

Rada imam jezo.

Rada imam jezo. Ker ko jo začutim, vem, da se bo nekaj premaknilo. Včasih je obrnjena nazven. Ko mi dokurči obnašanje ljudi, ki me ne spoštujejo. In se potem spomnim, da je to zato, ker sama sebe ne spoštujem dovolj. Potem se vprašam, če bi se spoštovala in vedela, da sem vredna najboljšega, bi dopuščala tako obnašanje? Potem postavim meje. Zanimivo je, da nas je strah, da bomo preveč zahtevni, ampak smo velikokrat s tem, ko smo bolj zahtevni, v bistvu manj zahtevni. Ker ko jasno izrazimo svoje meje in način na katerega želimo, da nas ljudje obravnavajo, olajšamo tudi…

1 Comment

Ti nisi tvoja rana.

Ko je rana še sveža, jo pokriješ, zaščitiš. Poskrbiš, da nič ne pride zraven. Potem, ko je najhujše mimo, odviješ povoje in jo daš na zrak. Če tega ne narediš, če še jo vedno pokrivaš in ščitiš, bo postala vedno večja, vedno bolj gnila, vedno bolj smrdljiva.   Ko si v smradu, se ga navadiš. In ni ti jasno, zakaj drugi vihajo nos.   Ne smrdiš jim ti. Smrdi jim tvoja rana. Ti nisi tvoja rana.   Odveži povoje. Izpostavi jo zraku.

Leave a Comment

Trpljenje je resnično, če živiš v laži.

Hej hej, dragi moji! Verjamem, da nam je vsem namenjeno, da so naša življenja enostavna in polna radosti in da z lahkoto naredimo prave stvari ob pravem času. Imate kdaj problem z odlašanjem? Sama sem o tem že večkrat govorila, nazadnje tukaj. No, kadar veš, da nekaj hočeš narediti in veš da to moraš narediti in preprosto ne moreš, da tega ne bi naredil, ker veš, da je najbolj prava stvar, ki jo v danem trenutku lahko narediš, takrat preprosto tisto zadevo narediš. Če se prej nikakor ni sestavila slika in si nekaj si že tako dolgo želel narediti, ampak…

Leave a Comment

Strah je prestrašen.

Strah je prestrašen. Tema ti slika pošasti, ki so v tebi. Pošasti v tebi so prestrašene. Potolaži jih. Pobožaj. Bodi z njimi, ko začnejo jokat. Joči z njimi. Popihaj njihove rane s svojo ljubeznijo. Na veliko bodo odprle oči in rekle, končno nas vidiš, hvala ti, to smo čakale. Sedaj ti lahko predamo darilo. Radost in mir. <3 Če želiš darilo zase ali za svoje pošastike, lahko greš na 3ptice.tictail.com in si naročiš kaj uporabnega, okolju in očem prijaznega. V albumu na fb pa poglej, katere platnene torbice polne dobrih vibracij so še na voljo. Če pa želiš mojo osebno…

Leave a Comment