Poslala sem e-mail naročnikom na moje novice.
Zdel se mi je dober. Delila sem nekaj res uporabnega, v kar verjamem in se počutila ponosno na sebe, ker sem začela coaching jemat kot posel, ne samo kot hobi, in ponudila ljudem opcijo za delo z menoj. Do česar sem imela do sedaj velik odpor, čeprav zaupam v svoje sposobnosti, ampak me je bilo strah zavrnitve.
Pol dneva pozneje pogledam gmail. Un-subscribe (preklic naročnine na moje novičke) od nekoga. Nekomu ni všeč, kaj imam za povedati.
Večina ljudi, ki fura biznis na sebi lasten, avtentičen način, vam bo povedala, da so un-subscribes dober znak. Ker to pomeni, da govoriš svojo resnico, in ti, ki ne resonirajo z njo, bodo preprosto odpadli stran. In da si lahko vzameš to kot kompliment.
Kar sem si.
Dokler nisem odprla e-maila. In videla, kdo noče več prejemati mojih novičk. Av. Nož v srce.
Dekle, ki ga poznam in ga občudujem, ker je nekaj posebnega. Ima tisto kvaliteto notranje lepote, ki sije skoznjo in ji daje posebno avro.
Zabolelo me je.
Misli so se mi začele poditi skozi glavo.
Je bil moj e-mail zanič? Sem jaz zanič?
Kaj si misli o meni? Bo povedala svojim prijateljem, kako bedni so moji e-maili?
Av, av, av.
Na jok mi je začelo it.
Moj notranji psiholog je prevzel vodstvo.
Na kaj te to spominja? Kdaj si se prvič počutila zavrnjeno? Na katere dogodke iz otroštva te to spominja?
Ali res veš razlog, zakaj ne želi več prejemti tvojih pisem?
“Seveda ne, več možnih razlogov je in ne morem vedeti resnice, če je ne vprašam!!”
Kako se bom obnašala, ko jo bom srečala na ulici?!
Moj notranji motivator me je začel motivirati:
Ali boš pustila, da te to ustavi? Ne naredi spet tega! Obstajajo ljudje, ki potrebujejo tvoje sporočilo, tvoje storitve! Ne ponavljaj te tvoje stare napake, ko hočeš dokazat svojo vrednost ljudem, ki te ne želijo v bližini, fokusiraj se na tiste, ki te imajo radi, na tiste, ki potrebujejo tvoje storitve.
Dum dum dum.
Začela sem poslušati facebook live, ki se mi je prikazal na zaslonu, da bi preusmerila misli.
Potem me je začel napadat pes, ker je hotel ven.
Nadela sem si bundo, da bi zadovoljila zahteve mojega psa in se podala ven. Slušalke sem že imela na glavi, tako da sem si poiskala še en video na facebooku in mu prisluhnila. Zelo mi je bil zanimiv, v povezavi s coachingom in življenjem nasploh, seveda. A ena stran mene je še zmeraj bobnala zavrnjena, zavrnjena.
…
Na neki točki sem se zavedla sedanjega trenutka. Pogledala sem naokrog. Hiše v daljavi, malce megle v zraku, polje prekrito s snegom….
Zavedla sem se lepote, ki je prej nisem zaznala.
Jo vdihnila. Spustila v sebe in se obrnila proti domu.
…
Včeraj sem se tako zelo čudovito počutila. Tako polno ljubezni, da je migetljala še okrog mene. Zraven tega sem se ponovno povezala z osebo, do katere čutim globoko ljubezen in spoštovanje. To je bil pravi zdravilni blagoslov, skozi katerega sem začutila, da še se zadnji koščki ledenega zidu okrog mojega srca, ki me je ščitil pred zavrnitvami, topijo.
Ugotovila sem. To je to. Moje srce je odprto, tako polno ljubezni, ampak obenem tako zelo ranljivo.
In tisti citat, ki sem ga enkrat kot otrok naključno videla na televiziji, ko sem preklapljala med kanali, mi je spet prišel na plan. Sliši se kot kliše, ampak klišeji so klišeji, ker so resnični.
“Bolje je ljubiti in biti razočaran, kot sploh ne ljubiti.”
Preplavila me je hvaležnost.
Moje srce je odprto. Čutim ljubezen. Obstajajo čudoviti ljudje, ki me imajo radi in me podpirajo. Obstajajo ljudje, ki rabijo moje sporočilo. Ljubim in sem ljubljena. Obstajajo ljudje, zaradi katerih moram sijati sebe, pogumno, z vsem srcem.
In tole lahko transformiram v mojo umetnost, dam ven skozi pisanje in delim z ljudmi.
Delu sebe, ki se je počutil zavrnjenega sem povedala, “Hej, ne bom te zavračala. Rada te imam. Hvala ti za tvoje ljubeče, odprto srce. Pravi blagoslov si.”
Modra modrost: Če zavračaš dele sebe, ki se počutijo zavrnjene, je to dvojna zavrnitev.
In tako se je to, kar se je začelo kot bolečina zavrnjenosti, spremenilo v ljubezen in postalo navdih za tole objavo. Upam, da je navdahnilo tudi vas! Sporočite mi.
Sr(e)čno!
Anita
P.S.: Še so prosta mesta za delavnico Več smisla, prosim!, ki jo pripravljava z umetnico Tjašo Čuš. Podali se bomo v najboljšo vizijo za naše življenje, našo osebno verzijo uspeha in ozavestili svoje strahove in jih dali na papir. Globoko, visoko, široko in kreativno bo! Več o delavnici tukaj: https://www.facebook.com/events/408779962879080/
Na moja pisma se pa lahko prijaviš tukaj. :*
Z Ljubeznijo,
