Skip to content

Anita Pukšič Posts

Privilegiji

V Sloveniji imamo neskončno srečo. Neverjetno smo privilegirani. Čista voda (a veš ko s pitno vodo splakujemo wc-je?). Čist zrak. Neskončno lepa narava. Vrhunsko vino. Ekološka hrana iz vrta. Ponudba kvalitetnega arta. Povezanost v svetovni splet in s tem skoraj cel svet, skoraj od povsod. Dobra izobrazba. Možnost, da če ti ni izobrazba dovolj dobra, da si poiščeš boljšo. Da se izobražuješ sam. Čudovite kavarne. Obilje kreativnih ljudi. Obilje športnikov, znanstvenikov. Obilje politikov. Haha. A ni čas, da začnemo tudi v politikih videti dobro? Zadnjič, ko sem se pogovarjala s svojo babico, je mimogrede omenila svojega nečaka in rekla “On…

2 komentarja

Spremenila si se

Ali kdaj opaziš, da se podzavestno prilagajaš sliki, ki jo imajo drugi okrog tebe o tebi? Da ti ne bi kdo rekel, da si se spremenil, da te več ne pozna, da to nisi več ti? Da ne stopiš komu na žulj z izražanjem svoje resnice. Zadnje čase je ta tema večkrat prišla gor v pogovorih z mojimi prijatelji. Spomnim se, ko sem lani to dojela, mi je bil totalni aha moment. Kot empat, oseba, ki zelo jasno čuti stvari, tudi npr. emocije drugih (kar me npr. naredi za izvrstnega coacha, ker preko svojega telesa zaznavam, kaj se dogaja v…

Leave a Comment

Bolečina zavrnitve, avč!

Poslala sem e-mail naročnikom na moje novice. Zdel se mi je dober. Delila sem nekaj res uporabnega, v kar verjamem in se počutila ponosno na sebe, ker sem začela coaching jemat kot posel, ne samo kot hobi, in ponudila ljudem opcijo za delo z menoj. Do česar sem imela do sedaj velik odpor, čeprav zaupam v svoje sposobnosti, ampak me je bilo strah zavrnitve. Pol dneva pozneje pogledam gmail. Un-subscribe (preklic naročnine na moje novičke) od nekoga. Nekomu ni všeč, kaj imam za povedati. Večina ljudi, ki fura biznis na sebi lasten, avtentičen način, vam bo povedala, da so un-subscribes…

Leave a Comment

Zakaj verjamem v besede?

Ko sem predlani, konec decembra ugotovila, kaj si resnično želim početi, kaj je moj genius zone, v čemer najbolj uživam, kaj me najbolj izpolnjuje in osrečuje in s čimer najbolj doprinašam svetu, ker sem v tem jaz jaz, se je začelo pravo popotovanje po mojih notranjih svetovih, ki se je seveda reflektiralo tudi v zunanjem. Itak. Gre se za besede. Pisanje, pogovarjanje, coaching, terapije… Veliko besed. Ki pa spreminjajo življenje in kvaliteto le tega. Besede, ki smo jih slišali in so spremenile našo življenjsko pot. “Vau, dobra si v tem.” “Obvladaš.” “To ni za tebe.” “Za koga se imaš?” Besede,…

Leave a Comment

Rada imam jezo.

Rada imam jezo. Ker ko jo začutim, vem, da se bo nekaj premaknilo. Včasih je obrnjena nazven. Ko mi dokurči obnašanje ljudi, ki me ne spoštujejo. In se potem spomnim, da je to zato, ker sama sebe ne spoštujem dovolj. Potem se vprašam, če bi se spoštovala in vedela, da sem vredna najboljšega, bi dopuščala tako obnašanje? Potem postavim meje. Zanimivo je, da nas je strah, da bomo preveč zahtevni, ampak smo velikokrat s tem, ko smo bolj zahtevni, v bistvu manj zahtevni. Ker ko jasno izrazimo svoje meje in način na katerega želimo, da nas ljudje obravnavajo, olajšamo tudi…

1 Comment

Ti nisi tvoja rana.

Ko je rana še sveža, jo pokriješ, zaščitiš. Poskrbiš, da nič ne pride zraven. Potem, ko je najhujše mimo, odviješ povoje in jo daš na zrak. Če tega ne narediš, če še jo vedno pokrivaš in ščitiš, bo postala vedno večja, vedno bolj gnila, vedno bolj smrdljiva.   Ko si v smradu, se ga navadiš. In ni ti jasno, zakaj drugi vihajo nos.   Ne smrdiš jim ti. Smrdi jim tvoja rana. Ti nisi tvoja rana.   Odveži povoje. Izpostavi jo zraku.

Leave a Comment

Trpljenje je resnično, če živiš v laži.

Hej hej, dragi moji! Verjamem, da nam je vsem namenjeno, da so naša življenja enostavna in polna radosti in da z lahkoto naredimo prave stvari ob pravem času. Imate kdaj problem z odlašanjem? Sama sem o tem že večkrat govorila, nazadnje tukaj. No, kadar veš, da nekaj hočeš narediti in veš da to moraš narediti in preprosto ne moreš, da tega ne bi naredil, ker veš, da je najbolj prava stvar, ki jo v danem trenutku lahko narediš, takrat preprosto tisto zadevo narediš. Če se prej nikakor ni sestavila slika in si nekaj si že tako dolgo želel narediti, ampak…

Leave a Comment

Strah je prestrašen.

Strah je prestrašen. Tema ti slika pošasti, ki so v tebi. Pošasti v tebi so prestrašene. Potolaži jih. Pobožaj. Bodi z njimi, ko začnejo jokat. Joči z njimi. Popihaj njihove rane s svojo ljubeznijo. Na veliko bodo odprle oči in rekle, končno nas vidiš, hvala ti, to smo čakale. Sedaj ti lahko predamo darilo. Radost in mir. <3 Če želiš darilo zase ali za svoje pošastike, lahko greš na 3ptice.tictail.com in si naročiš kaj uporabnega, okolju in očem prijaznega. V albumu na fb pa poglej, katere platnene torbice polne dobrih vibracij so še na voljo. Če pa želiš mojo osebno…

Leave a Comment

Kaj si želiš za svet? Daj to sebi.

Ugotovila sem, da se včasih prikrajšam za stvari, ki si jih želim, ker so na svetu ljudje, ki sploh nimajo tega, kar jaz že imam. Prikrajšam se celo za to, da si kaj sploh želim, ker se potem počutim pohlepno. Zato sem napisala tole objavo. Za vse vas, ki ljubite tale planet, želite vsem dobro, a včasih pozabite nase. Tale objava ti bo pomagala ugotoviti, kaj si želiš, kako lahko to daš sebi in kje to v bistvu že odlično počneš. Ob čemer se boš začel/a odlično počutiti. In to, da se ti odlično počutiš, je pomembno, ker to pomeni, da…

Leave a Comment

Ujetost v odlašanje.

Vsi pogoji so izpolnjeni. Vse potrebno je na mestu. Nobenih ovir ni. A vseeno se nič ne premakne. Še vedno vztrajam v nekih starih vlogah, starih vzorcih. Poskrbela sem za vse navzven, da me ne ovira. Poskrbela sem, da imam vse, kar se mi je zdelo potrebno za premik naprej. A potem se najde neka malenkost, ki me zmoti. Zdi se mi, kot da rabim čaj. Ali moram na wc. Kaj na hitro objavit na instagramu. Potem pa mine 15 min ob gledanju “stories”. Zmoti me navlaka in pospravim stvari, ker imam občutek, da če bo več prostora okrog mene,…

Leave a Comment