Covid-19: Ali je virus resničen ali ne?

Published Categorized as Ljudje, Naš planet, Odnosi, Pisma od Anite
Covid-19: Ali je virus resničen ali ne?

Torej, ta objava se je fermentirala v meni že mesece. Odkar se je začel covid-19. In morda celo pred tem.

Kot veste, sem zelo idealističen tip osebe.

Ko je prišlo do izbruha pandemije, so se mi pojavili upi.

Če sem iskrena,  se je del mene počutil, kot da živim v fantaziji ali v kakšni knjigi Dana Browna, kjer profesorju ni uspelo preprečiti, da bi virus ušel v svet. Vse skupaj je bilo nadrealno. Zdelo se mi je, da so to sanje in da se bom zbudila. Spraševala sem se tudi, če bo kraj, kjer se bom zbudila, umobolnica. Mogoče se mi je zmešalo. To je eden mojih najglobljih strahov, kaj če sem nora. Mislim, da je to tisto, kar se kolikor toliko zdrava oseba, ki živi v nori družbi prej ali slej vpraša.

Torej, kmalu sem ugotovila, da sem še vedno pri zdravi pameti, da se pač v svetu dogaja nekaj, kar se je že večkrat v zgodovini dogajalo. Toda tokrat smo povezani kot še nikoli prej. Vsaj na fizični ravni, s podjetji in gospodarstvi večine držav na svetu v tesni soodvisnosti enega z drugim, s količino svetovnih (po)potnikov, ki je nismo imeli nikoli prej, zraven tega pa ima skoraj vsak izmed nas v lasti 1-3 naprave, ki mu od kjerkoli omogočajo povezavo na svetovni splet med sabo povezanih digitalnih mrež vseh mogočih informacij.

Informacije se zato izjemno hitro širijo, virus tudi, prav tako pa tudi strah in razne teorije zarote, ki se rojevajo iz strahu.

Toda preden začnem govoriti o strahu, gremo najprej k mojim upom. Mogoče so bili to tudi tvoji upi.

Bilo je neverjetno videti, kako hitro so vlade po vsem svetu sprejele ukrepe, da bi zmanjšale širjenje virusa in s tem zaščitile ljudi. Za trenutek je bilo, kot da bi ves svet delal skupaj, kot da smo za trenutek pozabili na boje in dali prednost reševanju življenj ljudi. Bilo je precej neverjetno slišati, da je celo ISIS opozoril svoje privržence, naj ne planirajo napadov v Evropi ali potovanj sem, saj bi lahko dobili virus. Dobra poteza.

Torej, moje upanje je šlo v višave. Če smo lahko kot človeštvo tokrat delovali kot eno, da bi preprečili širjenje bolezni, bomo se morda začeli zavedati, da lahko podobno skupaj ukrepamo tudi za druga pereča globalna vprašanja.

Morda bomo spoznali, da lahko naredimo kaj, če želimo (in če ugotovimo, da je dovolj ogrožajoče za nas osebno), okoli globalnega segrevanja. Morda bomo spoznali, da lahko naredimo kaj okoli lakote (vsako leto okoli 9 milijonov ljudi umre zaradi lakote). Morda bomo spoznali, da lahko kaj storimo glede revščine (več kot 700 milijonov ljudi, ki živijo v skrajni revščini).

Okoli globalnega segrevanja in podnebnih sprememb in učinkov, ki jih ima naš življenjski slog na planet (in s tem na vse druge ljudi in bitja na planetu):

Čudovito je bilo slišati dobre novice o čistejšem nebu, čistejših vodah in znižanju emisij ogljikovega dioksida. Meni osebno je bilo tako krasno, da prav čutim, koliko bolj mirna je Zemlja zaradi zmanjšanja hrupa od prometa in vsega mikro gibanja, ki ga povzroča promet. Nekaj časa sem živela v bližini avtoceste in leta nazaj nekaj časa zraven zelo prometne ceste, in prav čutila vibracije, ki jih povzroča promet. Sicer se navadiš na njih, in nato se včasih, ko se promet upočasni in je tišina, za trenutek zaveš, kako mirno je vse in se počutiš, kot da lahko zadihaš, potem pa se znova začne hrup. Večino svojega življenja pa sem na vasi, tako da sem tudi odraščala nevajena hrupa in zato verjetno toliko bolj občutljiva nanj.

No, tudi zdaj živim na vasi, kjer ni toliko prometa, kot v mestih ali toliko vibracij, kot v bližini avtocest, a sem vseeno v času, ko ni bilo javnega prevoza in ko je bilo omejeno gibanje med občinami, čutila ogromno razliko v tem, koliko bolj mirna je Zemlja. In spontano sem doživela po več letih to, kar imenujem naravogazem (orgazem, ki ga doživiš, medtem ko se povezuješ z naravo).

Lepa potrditev zame je bila, ko sem videla, da se grafi seizmičnega gibanja strinjajo z mano (hvala vsem seizmologom za vaše delo).

Torej, dobila sem upanje, da bodo tisti, ki še vedno ne verjamejo, da je globalno segrevanje resnično in ne morejo videti dejstva, da ljudje prispevamo k njemu, končno videli podatke in si premislili. Upam, da je bil kdo takšen.

Preden se potopim v teorije zarote, bi rada z vami delila še en up, ki se mi je vzbudil v #ostanidoma času.

Zahvaljujoč psu, ki me dvakrat na dan pelje na sprehod, sem imela možnost na poljih okrog vasi možnost opaziti veliko ljudi, ki jih nisem videla še nikoli prej. Če ponavadi srečam samo druge lastnike psov, kmete, ki obdelujejo svoje njive in par ljudi, ki se redno sprehajajo, ker so dovolj pametni, da skrbijo za svoje zdravje, sem imela v tem času priložnost iz srca reči »zdravo« večim ljudem. Upala sem torej, da bo vedno več ljudi spoznalo užitek, ki ga daje Narava in koristi, ki jih ima za našo fizično, čustveno in mentalno dobrobit. Upam, da so nekateri to (ponovno) ozavestili.

Prav tako sem upala, da se bomo ljudje zavedli, ne glede na to, kako nepomembni se včasih počutimo, kakšen vpliv imamo na druge. Če umivanje rok in držanje varne razdalje lahko tako vpliva na preprečevanje virusa, ali bolje da rečem, če lahko ima ne-umivanje rok in ne-držanje varne razdalje lahko katastrofalni učinek na tiste, ki nimajo te sreče, da bi imeli močan imunski sistem, sem upala, da bomo spoznali, kako zelo velik vpliv imajo malenkosti, ki jih (ne) počnemo na nas in vse ostale. Morda se bomo zavedli, kako povezani smo in kako pomembno je dobro poskrbeti zase in za druge. Morda se bomo zavedeli, da ko smo brezobzirni do drugih, nas prej ali slej ugrizne v lastno rit.

Torej, dotaknimo se zdaj zarot.

Kljub svoji idealistični naravi ali morda ravno zaradi zavedanja le te ter predhodnih izkušenj, ko so moji upi šli v višave zato, da so lahko strmoglavili, sem se tokrat odločila, da bom vklopila svojo logiko in se spomnila, kaj nas ima za naučiti zgodovina. Ob tem mi je v spomin prišla lekcija iz sociologije na gimnaziji. No, v spomin mi je prišlo tudi, da mi je profesorica rekla, ko sem ji omenila, da sem Živalsko farmo od Georga Orwella prebrala v osnovni šoli, da je takrat nisem mogla razumeti. Morda res nisem vedela ničesar o zgodovinskih referencah v njej, ampak sporočilo knjige, da revolucionarji postanejo kot tisti, proti katerim so se borili ali še hujši, se mi je zdelo precej jasno, kljub mojemu razočaranju ob njem.

No, vseeno jo imam v spominu kot izjemno dobro profesorico, z gorečo strastjo za predmet, ki ga je poučevala in izrazitim neodobravanjem do vsakega, ki si je drznil v času njenih dragocenih lekcij pogledati na telefon. Ah, koliko spoštovanja še vedno čutim do nje!

Bistvo predavanja, ki se je zataknila v mojem spominu, je bilo slednje: ko pride do krize, pri ljudeh ven udari strah za preživetje, in ko se ljudje bojijo, iščejo grešnega kozla.

Kaj je grešni kozel? Grešni kozel je oseba ali skupina ljudi, ki jih ljudje krivijo za svojo nesrečo in svoje lastne napake.

V evropski zgodovini so bili priljubljeni grešni kozli ženske (“čarovnice”), Romi in Judje.

V času svojega življenja, sem opazila da ljudje radi krivimo za svoje težave Američane, Ruse, priseljence, »tiste z juga«, Kitajce, najbolj priljubljeni grešni kozel v mojem okolju, so pa »pohlepni bogataši«. In seveda tisti na nasprotni strani političnega spektra.

Moje misli so ob tem šle takole:

Prvič, hvala bogu, da ne uporabljam socialnih medijev, ker se strah in z njim teorije zarot na njih izjemno hitro širi. Podležejo tudi pametni in izobraženi ljudje, sama pa včasih podležem vplivu pametnih in izobraženih ljudi.

Drugič, ohraniti moram svoj notranji mir. Ljudje se bodo začeli bati, zlasti ko bo prišlo do finančne krize. Strah me je prestrašenih ljudi, ker prestrašeni ljudje lahko počnejo strašne stvari. Tudi če mene morda ne bo strah, bo morda ljudi okrog mene. Kaj lahko storim, da ohranim svoj mir zraven prestrašenih ljudi? Kako naj deeskaliram situacijo, če ljudje okoli mene padejo pod vpliv strahu?

Moja rešitev? Nauči se več o strahu. Kako deluje strah? Na Scribdu (meni najljubša aplikacija za branje knjig) sem našla odlično avdio knjigo. Avtor je Joseph O’Connor, naslov pa je Free Yourself From Fears with NLP: Overcoming Anxiety and Living Without Worry . Knjiga govori o vseh sortah strahov, ki jih imamo ljudje in je polna praktičnih vaj, ki nam pomagajo razumeti naše strahove in jih preseči. Krasno je bilo poslušati knjigo in delati vaje ter z njimi razblinjati svoje strahove. In že sam glas pripovedovalca je bil tako pomirjujoč! Prepričan sem, da mi je ta knjiga ogromno pripomogla k izboljšanju odnosov v #ostanidoma obdobju.

Moj partner se je namreč zelo bal virusa in ni imel razkošja, da bi ostal doma, zato je bil pogosto anksiozen. Bil sem tako ponosna na sebe, da sem njegovo tesnobo prenašala z umirjenostjo in razumevanjem, ne da bi postala zraven jezna ali še sama prestrašena.

Mislim, da bom slej ko prej šla spet skozi to knjigo. Tako je, kot da bi imel serijo zastonj coaching sessionov, skozi katere lahko greš, kadar ti zapaše. (Mimogrede, če se prijaviš na Scribd preko mojega linka, dobiš dva meseca branja zastonj in seveda lahko naročnino prekličeš pred koncem preizkusne dobe, če ti ne ustreza.)

Kot je razvidno, sem v tem času precej uživala. Videti je bilo, kot da so spremembe v svetu, po katerih hrepenim možne. Uživala sem preživljanju časa z ljudmi, s katerimi živim, v hoji v še bolj mirni naravi, govorjenju po telefonu s prijatelji in mamo, skype sessionih, začela sem si pa tudi urejati novo spletno stran, ki jo v tem trenutku prebirate. Krasno je bilo tudi to, da me je par ljudi poklicalo preprosto za to, da so me vprašali, če sem zdrava.

Toda kljub temu, da ne uporabljam socialnih omrežij, so me teorije zarote vseeno našle. Dobila sem sporočila od prijateljev z dobrimi nameni. Na začetku je bilo večinoma okoli 5G. Zanimivo, kako je zdaj preplah v zvezi s 5G izginil. Dobila sem sporočila o nekakšnim skrivnih elitah, ki delajo temačne stvari za zmanjšanje svetovnega prebivalstva. Bile so teorije, da je bil covid-19 narejen v laboratorijih, za zmanjšanje količine starejših ljudi na svetu. Nekateri so rekli, da so Kitajci to namenoma razširili. Nekateri so rekli, da so Američani podtaknili virus Kitajski, da bi oslabili njeno gospodarsko moč. To je bilo preden je virus naredil štalo v ZDA.

Nekateri spiritualni coachi, ki jih spremljam, so zgleda v tem času popolnoma pozabili na sporočilo, ki ga običajno pridigajo, namreč, da si sami kreiramo svojo realnost in začeli širiti sporočila o temnih elitah, ki nas želijo nadzorovati, nam vzeti našo suverenost, omejiti našo svobodo. Mislim, če tako zagotovo verjamejo, da sami kreiramo svojo realnost, zakaj se potem ne vprašajo, kako so v svoji realnosti ustvarili ljudi, ki želijo omejiti njihovo svobodo? In kaj je sploh za njih svoboda? No, glede kreiranja lastne realnosti in tudi glede svobode imam tudi sama en kup teorij, izkušenj in prakse ter seveda vprašanj, ampak tokrat se ne bom spuščala v to.

Za zdaj bom samo rekla, da v tistih primerih, ko ljudje verjamejo, da ustvarjamo svojo realnost in privabljamo v svoje življenje, to, kar je v skladu z našo vibracijo, potem pa popolnoma pozabijo na svoje sporočilo in začnejo verjeti, da jih nekdo nadzoruje, da neke temne sile, delajo proti njim, da imajo ti ljudje imajo pod vsem tem nerazrešene lastne travme. In strah. (Da ne bo pomote, tudi sama še imam marsikaj v svoji senci za ozavestiti).

Torej, nekateri krivijo 5G, nekateri krivijo bogate ljudi, nekateri krivijo pohlepne ljudi, nekatere krivijo farmacevtska podjetja, nekateri krivijo Trumpa (to je zanimivo, kako nekateri teoretiki zarote vidijo Trump kot slabega fanta, ali pa mislijo, da sploh ni več človek, drugi ga pa vidijo kot angela), nekateri krivijo duhovno vojno med svetlobo in temo…

Toda kaj je skupno pri vsem tem je, da vsi nekoga krivijo/mo.

In da ko nekaj vpliva na nas osebno in smo v primežu strahu, gre naša zdrava pamet včasih po gobe. Strah seveda ni nič kaj prijetno stanje. Razen, če imamo občutek, da ga imamo pod kontrolo in ga sami iščemo – kot ljudje, ki uživajo v grozljivkah in adrenalinskih športih. Šus adrenalina, za katerega se zdi, da izostri vse tvoje čute, je lahko prav zasvojljiv. In večina nas je zasvojencev.

Toda, ko se počutiš, kot da nimaš nadzora, začneš spraševati, kdo ga pa ima. Kdo me nadzira?! In začneš iskati krivca. V tem procesu se tvoj  občutek strahu začenja spreminjati v občutek jeze. In medtem, ko se zaradi strahu počutimo nemočne, se kadar smo jezni počutimo močne.

In tako smo jezni. Toda jeza  nas lahko zelo hitro zaslepi. Je zelo osredotočena in intenzivna in medtem ko jahamo njen val, lahko izgubimo iz našega horizonta vse, kar je običajno pomembno za nas in držimo svojo pozornost kot lovec na plen samo na predmet našega obtoževanja. (Mimogrede, tale TED talk o strahu, jezi in manipulaciji je izvrsten, s tem da moramo tudi ozavestiti, kako zelo ko-kreiramo to, kar nam mediji servirajo.)

In to se zgodi tudi ljudem, ki so drugače precej zavestni in sposobni samorefleksije. Tudi meni. Ki sem se tako dobro pripravila na vse, pa sem padla v to isto past. Če je bil fokus tistih, ki nasedejo raznim teorijam zarote in iščejo grešnega kozla, na tistih »zlobnih ljudeh, ki si nas hočejo podrediti«, je bil velik del mojega fokusa na tistih, ki nasedajo teorijam zarote. Spraševala sem se, kako da ne vidijo, da ravno sami prispevajo k tistemu, proti čemur mislijo, da se borijo. Kako ne vidijo, da sami širijo okrog strah, medtem ko govorijo, da si nas te zlobne elite podrejajo tako, da nas strašijo? Kako ne morejo videti, da je vsak človek na tem svetu preprosto človeško bitje, kot so oni, ki poskuša narediti vse, kar je v njegovi moči, da preživi in če je za njegovo preživetje dobro poskrbljeno, da mu gre še boljše?

In tako padem na stran tistih, ki mislijo, da so vse te teorije zarot in ljudje, ki jim nasedajo, del problema. Medtem ko pa oni mislijo, da sem jaz neumna, ker sem nasedla zlobnim elitam in medijem, ki jih te elite upravljajo in nosim masko v zaprtih javnih prostorih brez pritoževanja in sem torej zanje jaz problematična.

Medtem ko je dejstvo, da smo vsi del problema. Se pa lahko skregamo že, ko skušamo opredeliti, kaj je v resnici problem. In tega moramo opredeliti, če ga želimo rešiti. Enako je kot popravilo pralnega stroja. Najprej moramo vedeti, kateri del je pokvarjen, če ga želimo nadomestiti.

In osebno mislim, da je pokvarjeni del to, da smo pozabili, da ni nikogar na drugi strani. Da smo tukaj samo vsi mi, človečki na okroglem planetu, ki sami sebi povzročamo težave.

Vrnimo se k našemu razumu, ki gre včasih po gobe, ko se nekaj tiče nas osebno (tako zelo osebno, da ne moremo več ignorirati).

Razmišljala sem o osebi, ki ima nezaščitene spolne odnose z drugimi. Ta oseba mi je povedala, da je že večkrat švicala v bolnišnici, medtem ko je čakala na rezultate testa za HIV.

Poznam ženske, ki so večkrat  vzele “jutranje tabletke”. In  seveda  smo vsi slišali za koga ali pa smo sami nastali kot posledica nezaščitenega spolnega odnosa (in ne kot nekaj o čemer so starši sanjali).

Iz kakršnega koli razloga ljudje ne uporabljajo zaščite, medtem ko imajo spolne odnose z drugimi, nisem slišala nikogar od njih, da bi krivil kakšne skrivne elite,  da vsake toliko švica v ambulanti,  medtem ko čaka na rezultate testa. Nobena od mojih prijateljic ni nikdar krivila nikogar drugega, da mora zjutraj po tabletke (in prenašat slabost od njih, medtem ko je še vedno tveganje, da ima kakšno spolno bolezen, fuck). Ti ljudje se vsi dobro zavedajo, kaj se lahko zgodi, če imajo nezaščiten seks. Lahko  zanosiš, če si ženska in lahko dobiš spolno bolezen, ne glede na to, kako bi opredelil svoj spol.

Ko že govorimo o virusu HIV, se vsako leto okuži več kot milijon ljudi na svetu. Leta 2019 je bilo pribl.  1,7 milijona novih okužb po vsem svetu, pribl.  690 000 mrtvih zaradi bolezni, povezanih z aidsom in približno 38 milijonov ljudi, ki živijo z virusom HIV.

(Statistike za covid-19 so tukaj)

Zakaj zdaj navajam  vse te podatke? Ker sem slišala toliko ljudi reči:  “Ne poznam nikogar osebno, ki ima covid-19 ali ki je umrl zaradi covida-19.” Kot da je to dokaz, da ni covida-19 in se nekdo norčuje iz nas, oz. eksperimentira z nami, da bi si nas podredil.

Osebno poznam samo eno osebo, ki je šla na teste za HIV, nikogar z HIV, in nisem osebno poznala nikogar, ki je umrl zaradi HIV. Ali to pomeni, da ni virusa HIV in je vse izmišljeno, za zavajanje množic?

Mislim, da se 38 milijonov ljudi, ki živijo s HIV-om, ne bi strinjalo.

Je pa seveda večina teh ljudi, daleč od nas, v tistih oddaljenih, revnih državah in to na nas ne vpliva osebno (vsaj ne, če to ignoriramo, oz. vsaj tako mislimo). In zato ne slišim nikogar govoriti o raznih teorijah zarot glede AIDS-a, ki pobija nam nepoznane reveže daleč stran. Sarkazem vklopljen: Če smo pa mi tu najbolj bogi, ker moramo nosit maske in ne moremo v disko plesat in se lupčkat z neznanci, pol pa še nas bojo cepli s čipi, da bodo lahko vse vedeli o nas, kar jim ne povemo že sami s svojimi telefoni, ki jih vzamemo vsepovsod.

Če še vedno ne verjamete,  da je covid-19 resničen, potem verjetno ne verjamete niti, da je HIV resničen.

Bi imeli nezaščiten seks z nekom, ki ga ima?

Verjetno ne.

In verjetno bi svojim, za to dozorelim otrokom zapovedali, da uporabljajo kondom, ko seksajo z nekom novim, za vsak slučaj, ker nikoli ne veš. In vsem, ki jim želite dobro, bi svetovali isto.

Torej, dajmo drug drugemu dovolj osebnega prostora in nosimo maske v zaprtih javnih prostorih in poskrbimo za čiste roke, za vsak slučaj, ker morda pa je ta virus resničen.

In tisti, ki se bojijo, da bodo njihovi otroci travmatizirani, ker so morali nositi maske v šoli… Mislim, da je bolj travmatično imeti starše, ki niso prisotni s teboj, ker povsod vidijo sovražnike in ljudi, ki jih hočejo nadzirati, namesto da bi preprosto videli so-ljudi, ki delajo najboljše, kar lahko, s tistim, kar znajo in imajo.

Ta objava je dobila večje razsežnosti, kot sem predvidevala, tako da bom v kateri izmed slednjih napisala še, kaj bi se lahko naučili od Korone in kako pogledati vase, če ste pripravljeni pozdraviti kakšno travmo, ki vam povzroča, da se bolj osredotočate na te, ki naj bi vam omejevali svobodo, kot uporabljate svojo svobodno voljo za to, da počnete kar vas resnično osrečuje. Imejte v mislih, da sem tudi jaz človek, ki nima vseh odgovorov (imam pa mnogo vprašanj), se pa trudi delati najboljše kar lahko, s tem kar ima in kar zna in nisem varuh nobenih informacij ali večnih resnic, do katerih ne bi mogli priti tudi sami. 

Ta objava tudi ni plačana z nobene strani ali kakorkoli povezana s kakšno stranjo. Napisana je kot odziv na stvari, ki jih opažam v družbi in zaradi moje lastne potrebe, da uredim svoje misli v kolikor toliko koherentno celoto. In ker sem srečna, če se izražam skozi pisanje in ko sem srečna, je tudi vsem okrog mene lepše. V kolikor ceniš ure pisanja, raziskovanja, razmišljanja, opazovanja sebe in drugih, ki so šle v ta prispevek, lahko doniraš tukaj. 

Z Ljubeznijo,

User Avatar

By Anita Puksic

Na polno človek & z vsem srcem in možgani life coach za umetnike, podjetnike in vizionarje, ki so se pripravljeni osvoboditi težke prtljage in zaživeti, kot so zmeraj globoko v sebi čutili, da JE MOGOČE, še posebej zanje. anita@anitapuksic.com

4 comments

  1. Hmm… zanimivo razmišljanje. Sicer se zopet lahko v določeni meri strinjam, nekaj pa mi vseeno ne gre v račun. Glede tega, če virus je ali ni, nima smisla debatirat oz. v tej fazi sploh ni pomembno. Me pa res zanima, kako vidiš posledice trenutih ukrepov na družbo v prihodnosti? To, da otroci v šoli ne smejo deliti stvari, da drug drugemu ne smejo pomagati, se dotikati oz. igrati skupaj? To, da je vloga učitelja v prvi vrsti postala skrb za spoštovanje ukrepov, ne pa vzgoja otrok? Kako vidiš posledico tega, da zaposleni v javnih prostorih morajo uporabljati masko vsaj 8 ur in v tem času vdihovati svoj lasten ogljikov dioksid? …
    Torej iz zapisa sem razbrala, da želiš povedat, da zaupamo in sledimo ukrepov, ki nam jih nalaga “stroka”. Glede na statistike in na vse kar se trenutno dogaja več noben ukrep nima smisla. Sama vidim predvsem medije in našo vlado kot glavne, ki sejejo strah. Zakaj nihče ne govori o preventivi? Zakaj nihče ne da informacije, kako lahko okrepimo svoj imunski sistem, da za viruse ne bomo dovzetni? Zakaj so strokovnjaki z drugačnim mnenjem zatirani in cenzurirani? Če imajo torej strokovnjaki, ki jih spremljamo v medijih, konkretne argumente, potem ni razloga za cenzuro. Ali?
    Sama ne občutim strahu. Občutim pa žalost in prepad med eno stranjo in drugo. Sama vidim problem v razdvojenosti ljudi. Ali je torej rešitev, da ne sprašujem več ničesar in samo verjamem vsemu kar mi povejo v medijih? Ali naj neham raziskovati in iskati informacije, ker je vse ostalo kar ni po TV teorija zarote?
    Dogaja se vojna. Tukaj smo, da že enkrat sprejmemo drug drugega, drugačno mišljenje, drugačne poglede in že enkrat prevzamemo odgovornost zase!

    1. Hej hej, Katrin! Hvala, da si se oglasila in da razmišljaš, postavljaš vprašanja in iščeš odgovore.

      “Glede tega, če virus je ali ni, nima smisla debatirat oz. v tej fazi sploh ni pomembno.” – se strinjam s tabo. Ima pa objava takšen naslov in o tem govorim, ker mnogo ljudi s katerimi sem govorila, ne verjame, da virus sploh obstaja in zaradi tega se potem hitreje širijo okužbe, ker ljudje ne poskrbijo za zaščito. Zaradi tega tudi primerjava s HIV-om in spolno prenosljivimi boleznimi.

      “Torej iz zapisa sem razbrala, da želiš povedat, da zaupamo in sledimo ukrepov, ki nam jih nalaga “stroka”.” – moja napaka, če pri zapisu nisem bila dovolj jasna oz. dovolj jasno izpostavila, kaj želim povedati. Bo za to tudi naslednji zapis. Drugače pa ja, poskrbimo za svojo osebno higieno, dajmo drug drugemu dovolj prostora in v zaprtih prostorih nosimo maske.

      “Sama vidim predvsem medije in našo vlado kot glavne, ki sejejo strah. Zakaj nihče ne govori o preventivi? Zakaj nihče ne da informacije, kako lahko okrepimo svoj imunski sistem, da za viruse ne bomo dovzetni?” – Medije sooblikujemo s tem, ko jih spremljamo. Tisti mediji, ki jih ljudje bolj spremljajo, imajo več vpliva. Sama sem v medijih (revijah) našla ogromno koristnih nasvetov, v reviji Pomagaj si sam je npr. bil krasen članek, v katerem je bilo jasno razloženo, kako deluje imunski sistem in kako si ga lahko okrepimo. Savina Atai je (zelo pohvalno) naredila 100-dnevno brezplačno akcijo, z vajami za okrepitev imunskega sistema (nisem na facebooku, ampak predvidevam, da je imela tam oglase za akcijo in da je niso cenzurirali). Sem precej izbirčna glede medijev, ki jih spremljam, ker to, kar berem, poslušam, dojemam kot hrano na mentalni in čustveni ravni. Tako da ja, so informacije, kako lahko okrepimo imunski sistem (ampak zgleda večini ljudi ni vprašanje, “Kako lahko poskrbim za svoje zdravje, kaj lahko naredim za svoje zdravje?”, temveč, “Kdo je kriv, da sem bolan?”. Prevzemimo odgovornost zase, kot si rekla. In vem, da imaš tudi ti ogromno znanja na tem področju, ki ga deliš z drugimi in si s tem tudi ti medij, ki prenaša sporočila o pomenu skrbi za lastno zdravje.

      “Zakaj so strokovnjaki z drugačnim mnenjem zatirani in cenzurirani? Če imajo torej strokovnjaki, ki jih spremljamo v medijih, konkretne argumente, potem ni razloga za cenzuro. Ali?” – ta cenzura je tudi meni zanimiva, sploh ker ima kontra učinke. Če se npr. nekaj cenzurira, ker se širijo dezinformacije, ljudje potem verjamejo, da so bile ravno tiste informacije resnične, zato ker so cenzurirane. Obenem pa ima vsak medij neke standarde, kaj objavlja, kaj tolerira in kaj ne. Zato pa imamo tudi različne medije in različno občinstvo zanje. Cenzurirani videji pa so itak potem objavljeni na straneh, ki jih spremlja občinstvo, ki želi gledati te videje. Npr. facebook cenzurira pornografijo, lahko pa greš na pornhub ali milijon drugih strani, kjer si jo lahko privoščiš več, kot je preneseš. Pa je facebook množični medij, pornhub pa tudi.

      Glede stvari, ki si jih omenila v prvem odstavku komentarja pa več v naslednji objavi. In ukrepih, ki bi jih bilo dobro sprejeti. Tukaj samo to, da večina ljudi, ki nima problemov z dihanjem brez maske, tudi ne bo imela problema z dihanjem z masko. Če bi bil ta CO2 pod maskami dejansko takšen problem, potem bi zdravniki že davno nehali nosit maske, ker bi bili vsi zastrupljeni (ubogi kirurgi, lol). Pa tudi Kitajci, ki so že leta in leta nosili maske, bi bili manj številčni, če bi bilo to dejansko tako strupeno, kot se širi naokrog. Priznam pa, da je tudi meni žal za tiste, ki so morali v vročini nosit po 8 ur maske, ker iskreno povedano ni prijetno. Seveda pa bi se lahko domislili boljših dizajnov za maske, kjer bi zrak boljše krožil in ne bi bilo tako vroče pod njo.

      “Tukaj smo, da že enkrat sprejmemo drug drugega, drugačno mišljenje, drugačne poglede in že enkrat prevzamemo odgovornost zase!” – se strinjava.

      Upam, da sem bila tokrat dovolj jasna in razumljiva, če pa sem kaj vzela iz konteksta ali nisem pravilno razumela, se pa veselim nadaljne izmenjave mnenj (:

  2. “Če se npr. nekaj cenzurira, ker se širijo dezinformacije, ljudje potem verjamejo, da so bile ravno tiste informacije resnične, zato ker so cenzurirane. Obenem pa ima vsak medij neke standarde, kaj objavlja, kaj tolerira in kaj ne. Zato pa imamo tudi različne medije in različno občinstvo zanje.”
    Se v določeni meri strinjam, ne morem pa se strinjati s cenzuro v množičnih medijih, ki bi morali biti neodvisni. Torej zakaj nam na poročilih ne podajo resničnih informacij? Zakaj prirejajo podatke? Zakaj skrivajo vsebine? In potem vse kar se razkrije označijo za teorijo zarote? Mislim, da se je marsikaj pokazalo za resnično, kar je bilo označeno kot “teorija zarote” in ljudje smo vse premalo kritični do informacij, ki nam jih servirajo. Vsak lahko svojo stran zagovarja z argumenti in le na tak način se lahko izkaže kaj je resnično in kaj ne.

    Glede mask pa je moje mnenje tako – torej znano je, da maske ne ščitijo pred virusi, ker so pore na maskah večje od virusov. Prav tako na sami deklaraciji mask piše, da niso za takšne vrste zaščito. Kirurgi uporabljajo maske za zaščito pred bakterijami, ki so dosti večje od virusov. Poleg tega jih redno menjujejo in pravilno uporabljajo, česar ne morem reči za vse ostale, ki jih v tem času uporabljate, kar pomeni, da s tem še bolj ogrožate sami sebe in seveda druge. Kakorkoli. Moti me to, da se zaupa v neke ukrepe, ki nimajo nobenega smisla, če pogledaš stvari širše. Moti me, da nam vsiljujejo nekaj brez oprijemljivih argumentov. Moti me, da nas želijo prisiliti v stvari, s katerimi se ne strinjamo in posegajo v naše telo (si morda zasledila predlog novega zakona, ki pravi da vsi, ki se ne bodo zelili cepit ne bodo mogli letovati, obiskovati javnih izobrazevalnih, zdravstvenih drugih zavodov…?). Let’s face it – dogaja se vojna. Strah gor ali dol. Zdaj ni čas za to, pač pa za to, da se postavimo zase, za svoje telo, za svoje otroke in svobodo.

    Par don, čisto sem se razvnela, ampak mislim da je prav, da se o situaciji resnično informiramo iz večih strani in se postavimo zase!

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja