Skip to content

Avtor: Anita Puksic

Vodena meditacija…

Oh, kako krasno! Sedaj sem opazila! Če vodena meditacija malo drugače naglasiš, je vodena meditacija (voda -> vodena). Kar krasno opisuje meditacijo, ki sem ti jo pripravila. Na mehek način, kot voda, te bo vrnila v tvoje bistvo, ti pomagala, da se zliješ s tem, kar v resnici si, in da to zasiješ navzven, v ta naš svet svet. Samo prepustiti se moraš, nežno, mehko, kot voda, ki mirno teče po strugi.   Kaj ti bo aktivno pasivno poslušanje te meditacije prineslo?   Glooooobooooko sprostitev. Odpadla bodo bremena, ki niso tvoja. Želje, ki niso tvoje. Pričakovanja drugih. Za nekaj trenutkov,…

Leave a Comment

Nedolžno, ničesar dolžno Bitje.

Tvoja krila so stkana iz sramu s katerim se pokrivaš, da zaščitiš svojo nedolžnost. Globoko globoko spodaj jo skrivaš, pod neskončnimi tančicami. Ah, sladko nedolžno bitje. Tekaš in opravljaš svoje dolžnosti. Tekaš in skušaš povrniti kar dolguješ. Milenije se skrivaš. Sedaj so novi časi. Tvoja dolžnost zdaj je tvoja nedolžnost. Odmakni krila iz svojih oči. Pusti, da se tančica razplete. Naj te vidimo v tvoji goloti, v tvoji Neskončni Lepoti. Kar je bilo skrito, naj sedaj zažari. Kar te je pokrivalo, naj sedaj s teboj leti. Nedolžno, ničesar dolžno Bitje, ti.

Leave a Comment

Draga moja umetniška duša. Razumem te.

Draga moja umetniška duša. Razumem te. Razumem sladki glas Muze, ki ti šepeta in zaradi katerega tako čisto na rahlo, skorajda mimogrede, a s polno pozornostjo ustvariš nekaj čudovitega. Razumem glas Dvomljivca, ki dvomi o tvojem delu in se sprašuje, če je sploh tvoje delo kaj vredno ali je samo piece of crap (ali vaja).  A si predstavljaš, kaj bi bilo, če bi Muza in Dvomljivec postala prijatelja? (Dvomljivec bi rekel: “Veš kaj? Dvomim, ne vem ali je to delo vrhunsko ali fantastično”, haha :D). Razumem velike želje in velike strahove. Sedaj je čas za velike premike.  Kako?  Z majhnimi…

Leave a Comment

So ti že rekli, da si preveč?

Meni ravno včeraj, ko sem poslala e-pismo mojim bralcem. Spodaj si lahko prebereš, kaj je bilo moje naslednje e-pismo 😀 Baje pošiljam preveč mailov s temi coachingi, haha 😀 Baje sem preveč prisotna. Marsikdaj sem slišala, da sem preveč. Preveč pametna (ta je bila med bolj pogostimi). Preveč povem stvari po resnici. Preveč se smejim. Preveč se jočem. Preveč sem draga. Preveč sem poceni. Celo preveč lepa za nekatere, kdo bi si mislil. Preveč mlada. Preveč občutljiva. (super pogosta)Preveč prijazna (in da je najbolj zanimivo to, da sem dejansko iskreno).V šoli sem preveč dvigovala roko (čeprav sem velikokrat celi razred…

Leave a Comment

Kako veš, kdaj je nek neprijeten občutek povezan s sedanjo situacijo, kdaj pa z nečim nerazrešenim iz preteklosti?

Moja izkušnja je, da če je povezan s sedanjo situacijo in se v sedanjosti odločiš, da boš čutila občutek, brez da bi mu pripenjala zgodbo, da slej ko prej preprosto izgine in se vrneš nazaj v notranji mir, radost (kakor pač opisuješ svoje naravno stanje). Če je pa občutek povezan z nečim, kar nosiš v nahrbtniku, se pa boš morda še kar žrla, ga čutila in obenem potiskala stran, pripenjala zgodbe o tem, kako se ti to vedno dogaja, itd. Naj povem na primeru. Včeraj sva bila z Juretom naokrog, imela sva krasen izlet in potem sem jaz naredila eno napako,…

Leave a Comment

Dan spomina na prejšnje verzije nas

S približevanjem dnevu spomina na mrtve, dnevu spomina na naše prednike, mi je prišlo na misel, da je dobro, da se spomnimo tudi prejšnjih verzij nas samih. Ko pogledamo nazaj na linije naših prednikov, ki so vsi pripomogli k temu, da smo tukaj in zdaj in ob tem začutimo ljubezen in pomirjenost. Ne glede na to, kakšne so stvari bile v preteklosti, da si morda kdaj želimo, da bi bilo kaj drugače ali se čudimo ob tem, čez koliko nepotrebnega trpljenja so šli naši predniki, ker niso vedeli tega, kar vemo mi sedaj, se v neki točki nas samih zavemo,…

Leave a Comment

Kako pride transformacija?

Včasih pride transformacija čisto nežno. Kot mehek objem odeje. Kot topel kamilični čaj. Kot božajoči sončni žarki, ki ti slečejo jopico in pobožajo kožo. Kot topel veter, ki se poigrava s tvojimi lasmi. Kot svečka, ki nežno razsvetli tvojo sobo. Kot olje, ki nahrani tvojo kožo. Kot pesem, ob kateri se nevede uskladiš z njenim ritmom. Kot dež ob katerem suha zemlja zavzdihne od olajšanja in ga voljno sprejme. Kot iskrice v očeh ljubljene osebe. Kot kristalno čiste oči prodajalca na benzi. Kot poezija, ki potrka na vrata tvoje sobe, jih nežno odpre in posveti na prah v njej, ter ga naenkrat…

Leave a Comment

Na vse mogoče načine se ubijam.

Zavežem si zanko okoli vratu in skočim. Nož si zarijem v srce. Debel, kuhinjski. Nastreljam se s puščicami iz vseh smeri. Primem se za noge in se tolčem ob tla, dokler nisem cela polomljena, in sem končno sproščena. Zabijem se 110 na uro v avtomobil na drugi strani ceste. Sori, nič nisi kriv. Kolateralna škoda svete vojne v meni si.   Ja, razumem. Razumem ta pofukani džihad. Vsa moja agresija je usmerjena navznoter.   Ni meje, ni meje! Ni meje med zunaj in znotraj. Nobenega zunaj ni. Hahahahahahahahahahahahaha.   Norost celega sveta je moja.   * Sence, sence, sence. Ko…

Leave a Comment

Sodobna čarovnica

Sodobna čarovnica bere podobe v penici na kavi. Posluša šelestenje listja. Ko je vsega preveč, se vsede in počaka, da se svet sam uredi. Sodobna čarovnica posluša svoje občutke. In posluša svoj um. Sodobna čarovnica ljubi. Ljubi naravo. Ljubi moške, ljubi ženske (in vse vmes). V svojih “sovražnikih” išče dobre točke. Ve, da je za ravnovesje včasih potrebno tudi neravnovesje. Uživa v paradoksih. In se smeji sama sebi. Sodobna čarovnica ljubi življenje. In se veliko zahvaljuje. Soncu, novemu dnevu, paradižniku na vrtu. Pošilja poljubčke drevesom, oblakom, travnim bilkam. Radosti se ob posrečenih besednih zvezah. In novih izumih. Čudi se zmožnostim…

Leave a Comment