“Boljše je pisati o pisateljski blokadi, kot pa da sploh ne pišeš” – Charles Bukowski

Published Categorized as Oblačilne oprave, Osebno, Sodelovanja


Pozdravljeni, ljudje.

Ne vem, o čem naj pišem.

Zgleda, da imam pisateljsko blokado. Ali bi ji mogla reči blogerska blokada? Eh, pisateljska blokada se bolje sliši.

 

Ne vem, če vam imam povedati kaj takšnega, kar bi imelo kakšno vrednost za vas.

Pred eno uro sem rekla, da bom pisala. Ampak sem si prvo mogla še skuhat kakav. In že spet me je začela grabit lakota. Tako da sem si narezala še jabolko, za povrh pa sem maznila še pest suhih hrušk. Sedaj pa se mi že spet lušta toasta s tistim slastnim curry namazom.

V zadnjih mesecih sem se zredila. Prvo sem mislila, da sem samo napihnjena. Ko sem prišla do tehtnice, sem pa ugotovila, da imam dva kilograma več. Sedaj me je strah, da se bom začela uvrščati med tiste ljudi, ki ne morejo jest kar hočejo, kadar hočejo. Sranje.

No, mogoče se lahko sprostim. Ni čudno, da sem se zredila. Večinoma sem bila doma, dobro kuhala, premalo migala. Ampak prihaja pomlad in v sebi že čutim potrebo po gibanju ter raziskovanju narave. Ampak vseeno, morda je čas, da dam telovadbo na svoj urnik? Do skupinske vadbe mi pa ni. Še.

Tu pa tam mi uspe osvojiti navado dnevnega razgibavanja. Takšne, lahkotne vaje, kot je raztegovanje, ples, energijske vaje. Za zavedanje lastnega telesa. Prepričam se s tem, da si rečem, da bom 10 minut telovadila. Potem pa mine ura in jaz bi še.

O bog, zdaj takoj grem telovadit.

Pišem dalje, tri ure kasneje. Eno uro sem telovadila (raztegovanje in ples), potem pa sem dve uri gledala glasbene videospote in lepe punce na youtubu in instagramu.

To je neumno početje v katerega včasih zapadem. Prepogosto. Včasih je sicer fino. Ampak vseeno, to da gledam popolna življenja drugih ljudi, namesto da bi uživala svojega, je neumno.

Nekoč smo imeli modne revije. Saj vem, da še obstajajo, a se ne spomnim, kdaj sem nazadnje katero kupila. Govorilo se je, kako branje teh revij škodi naši samopodobi. Ampak smo vedele, da so na fotografijah modeli. Mlade punce v oblačilih za ženske, obdelane s photoshopom, nam prodajajo iluzije.

Sama se nisem obremenjevala. Za vraga, saj sem lahko jedla karkoli, brez da bi se zredila. Preprosto sem uživala v lepih podobah in ob konzumiranju le teh sem se počutila navdihnjeno.

Sedaj se pa primerjam. “Poglej jo, 8 let je mlajša od mene in služi denar s tem, da počne, kar želi”. Medtem, ko se sama še vedno trudim ugotovit, v čem je fora. Čeprav nimam kaj za ugotovit, ker že vse potrebno vem. Samo ne spravim tega v prakso, ker sem preveč zaposlena s tem, da gledam druge ljudi, kako to počnejo.

Na sebi imam: več kot 10 let staro H&M oblekico; Pompea hlačne nogavice; par let stare Tailly Weijl čevlje; srajco iz druge roke.

Pred leti sem mislila, da bom lahko, ko bom le par let starejša, počela nekatere stvari. Počutila sem se premlado. Sedaj pa se že počutim prestaro. Prekleto. Par let starejše od mene že hodijo na lepotne popravke.

Aja, to sem mislila povedat. Pri revijah smo vedele, da gre za iluzije. Te punce na instagramu so pa resnične. Niso modeli, čeprav bi lahko bile. Talentirane so, veliko delajo in zagotovo vidijo, kaj deluje, kaj ne, kaj dobro zgleda, kaj ne… Povrhu pa imajo še kaj pametnega za povedati, vsaj nekatere. In potem jih pač ne moreš sovražiti.

Đizs, zmedena sem. Morda me potegne v vso to “raziskovanje” po instagramu, ker nisem prepričana, kaj sama hočem.

Kako pa naj bom o čem prepričana, če je v meni toliko različnih osebnosti?

Richard Branson in neznan neimenovan hipi obenem. Po eni strani imam toliko idej, vem, da se jih da uresničit in da obstaja trg zanje. Ampak po drugi strani si pa želim samo mir, da me nihče ne moti, da lahko gojim zelenjavo na vrtu, uživam naravo, berem knjige, globoko premišljujem… pa da plačam položnice, jebeš milijone.

 

Del mene je odrasel in odgovoren. Del mene pa prestrašen, da se bo kdo norčeval iz mene.

 

Del mene pravi: “Objavi to, tudi drugi ljudje se kdaj tako počutijo”. Drugi del pa pravi: “Ne objavljaj tega, razen če hočeš, da ti ljudje dajejo nasvete. Česar veš, da nočeš.”

Haha, s pisanjem sem se zdaj osvobodila svojih notranjih bojev. Tako da se lahko lotim promocije mojih novih izdelkov -> okolju prijazne peresnice/toaletke. Počekirajte.

Ajja, še nekaj! V preizkus sem dobila super duper hlačne nogavice od znamke Pompea. Eden najboljših izdelkov, kar sem jih prejela v zgodovini tega bloga. Sicer jih ni bilo tako veliko, a vseeno! Pa še luštna zakon privlačnosti štorija je zadaj.

Decembra sem zmrzovala na stojnici na ustvarjalnem sejmu. Ustvarjalna soseda mi je povedala, da ima na sebi neke posebne infrardeče hlačne nogavice. Magične štrample, ki toploto iz tvojega telesa vračajo nazaj v tvoje telo. “To hočem!!”

Razmišljala sem, da bi pisala trgovini, ki jih prodaja, če bi mi bili pripravljeni ene podariti v zameno za objavo na blogu. A sem seveda pozabila.

Pred parimi tedni pa mi ena punca na facebooku napiše, če bi napisala mnenje o hlačnih nogavicah. Seveda, teh pa res nimam nikoli preveč!

In ko sem odprla paketek, sem videla, da sem dobila infrardeče štrample! Juhuu!

Od italijanske znamke Pompea.

 

Ali delujejo? Delujejo! Občutek na koži je drugačen, kot pri ostalih nogavicah. Če si oblečem navadne najlonske nogavice pod hlače, se mi včasih zdi, kot da mi je še bolj hladno… Tega občutka pri teh Pompea štramplah ni.

Kot je razvidno na fotografijah, sem jih oblekla na topel zimski dan. Na dimniku od komunale je kazalo deset stopinj celzija. Kar me je presenetilo, ker sem imela občutek, da jih mora biti najmanj petnajst. Niti najmanj me ni zeblo v noge. In ne spadam med tiste, ki žrtvujejo svoje zdravje za dober izgled (in to govorim med tem, ko imam na teh fotografijah obute pete -> zavijam oči sama nad seboj). Res ne razumem ljudi, ki pozimi razkazujejo svoje gležnje.

Tako da ja, te hlačne nogavice so ah-fucking-mazing. Žal mi je samo, da niso bile v moji lasti že bolano mrzlega januarja… Še kakšne bi imela. Upam, da mi uspe kaj ekstra zaslužit, da si privoščim še kakšen par. Rada razkazujem svoje noge 😀

 

Aja, tisto o anti-celulitnem delovanju? Ne vem, če lahko to verjamem. No, škodit zagotovo ne more. Že to, da mi je dosti bolj toplo v teh nogavicah, me prepriča, da jih bom vsem priporočala. Če pa slučajno, slučajno, zgubim še kanček celulita, se pa tudi ne bom pritoževala.

Ocena 10/10.

Z Ljubeznijo,



User Avatar

By Anita Puksic

Na polno človek & z vsem srcem in možgani life coach za umetnike, podjetnike in vizionarje, ki so se pripravljeni osvoboditi težke prtljage in zaživeti, kot so zmeraj globoko v sebi čutili, da JE MOGOČE, še posebej zanje. anita@anitapuksic.com

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja