Po vsej skoraj pozitivni apatiji, se mi ob glasbi v ušesih, pogledu na sneg na Pohorju in Lucky Strike-u v roki zazdi, da sem pa morda le lahko srečna.
In ko zaslišim I was lost and I’m still lost, but I feel so much better, ugotovim da je prišel pravi stavek ob pravem času. Zavem se, da bo verjetno še vse dobro z mano, do takrat pa imam še veliko dela. S sabo.
Občutek imam, da sem se zelo poboljšala. Glede šole. Sicer sem samo 50% od tega, kot bi rada bila pridna [težim k popolnosti in se izgubljam v nepopolnosti], toda to je ravno sredina.
In srednja pot naj bi bila najboljša.
Želim si ravnovesja in polnosti.
In zadovoljstva ob popolnosti.
In zadovoljstva ob popolnosti.
Z Ljubeznijo,
