Zagotovo se vam je sedaj v glavi odvrtela pesem od Celine Dion, a ?
V zadnjem času si skušam malo preuredit življenje. Očitno so me končno vsa ta leta branja knjig o višjem smislu, samopomoči, o tem kako si lahko to kar želiš biti,… spodbudila k delovanju.
Ali pa je mogoče krivo to, da se bliža moj 18. rojstni dan ? In jaz zagotovo nočem vstopit v novo poglavje svojega življenja nepripravljena, nezrela. Tako da nameravam (in tudi bom) do 21. maja (moj rojstni datum), ovreč stvari iz preteklosti, ki mi ne služijo več, you know, strahovi, omejitve, napačna prepričanja, etc.
Pomembna naloga je seveda prenehanje nenehnega odlašanja, ki me že od nekdaj postavlja v slabo luč, seveda, predvsem pri sebi.
Mislim, kako naj bo človek zadovoljen s sabo, če ob koncu dneva ugotovi, da je naredil največ 3 stvari od 10-ih, ki jih je nameraval ? In še te 3 so bile talažje ali najmanj tečne.
No, no, no (predstavljajte si glas od Samanthe iz Sex And The City), ne gre.
Seveda se lahko izgovorim na to, da imam nizek pritisk, sem zaradi tega utrujena in nesposobna zadovoljevat svoje želje, ampak kaj, ko se predobro poznam, in vem, da takšni izgovori ne pridejo v poštev, ker potem podosebnost (nadosebnost ?), ki me “sili” k napredku in delovanju, predlaga:”Pa se znebi nizkega pritiska !”
Okay, če me že moj notranji tok (ali morda kolektivni ?) nese proti Jazu “Buda” v meni, se bom pač prepustila (kaj pa naj drugega, če vnaprej vem, da je dobro zame ?) in delovala, delovala, delovala.
In še nekako od povsod dobivam znamenja, da je dober čas za spremembe. Torej nazdravljam spremembam. Z vodo, seveda. Abstinentka (and I’m soo proud !).
Z Ljubeznijo,
