“I am an artist... I am here to live out loud.” -Emile Zola

Takole dragi moji, prišel je čas, da se malo izpišem. In ker sem danes nenormalno dobre volje, predvidevam, da bo to ena dolga objava. No, ko sem že pri nenormalno dobri volji, moram priznat, da me je včasih ob vseh teh mojih razpoloženjskih nihanjih kar malo strah, da imam bipolarno motnjo. Ampak se mi potem zazdi, da imam morda hipohondrijo, hehe. Največja verjetnost pa je, da se le malo preveč analiziram. No, danes sem bila tretjič na delavnici Karierni izziv, ki se je udeležujem preko Zavoda za zaposlovanje in moram povedat, da je super. Pred dvema tednoma so nam delavnico predstavili in nisem bila prepričana, da je to prava stvar, ampak sem se vseeno odločila, da grem nanjo. Prvič smo jo imeli prejšnji četrtek in sem bila potem prav navdušena, danes sem pa še bolj. Mi je kar malo žal, da imamo le še dve srečanji od petih. No, v petek smo dobili nalogo, da do danes pripravimo triminutno predstavitev potencialnemu delodajalcu. Potem pa smo danes na delavnici to predstavljali. Jaz sem se postavila v vlogo, da grem v neko trgovinico z unikatnimi izdelki ponujat svoje izdelke, predavateljica pa je imela vlogo lastnice trgovine. Odrezala sem se kar dobro, ampak bi se seveda lahko še boljše. Od predavateljice sem potem dobila še polno koristnih povratnih informacij, pa tudi od drugih udeležencev delavnice. Pri vsakem, ki je imel predstavitev, smo namreč morali na listek napisat tri pluse pri njegovi predstavitvi in en ali dva minusa, na koncu pa smo te listke dali njemu. Tako da sem tudi jaz dobila sedem listkov s povratnimi informacijami o tem, kaj je dobro, kaj pa bi lahko izboljšala. In tudi bom izboljšala, da! 😀 Naslednja točka, hehe. Danes sem si končno vzela čas za sprehod in sem se imela Božansko! Malo sem tekla, večinoma pa kar hodila, ker mi hitro sape zmanjka, heh. Neverjetno je, koliko Lepote je tam zunaj! Ti živo zeleni listki na bukvah in rumeni regratovi cvetovi pa njegove bele lučke, pa zlata sončna svetloba in žice v goricah, ki obsijane izgledajo kot pajkove niti. Pa v rahlem vetru premikajoče travice in šelestenje listkov na drevesih. To šelestenje mi je nasploh nekaj najbolj čarobnega, ena izmed stvari, ko me najlažje prestavi v stanje tistega radostnega notranjega miru. Enkrat sem prebrala, ne vem več v kateri knjigi, aha, mislim, da je bila ena od Oshoja, Oshota (kako se to sklanja?), da obstajajo trije načini, preko katerih se povezujemo z Božanskim. Ne spomnim se točno, kako se imenujejo, gre pa takole: en tip se povezuje preko uma, za tega je Bog enako Inteligenca. Ta prepoznava Božansko v dosežkih uma, bolj znanstveni tip. Drugi tip se povezuje preko dobrih del, za tega je Bog enačaj Dobro. To so bolj humanitarni, altruistični ljudje. Tretji tip pa se povezuje preko vsega lepega, temu je Bog enako kot Lepota, primer pa bi lahko bili umetniki in pesniki. Sama se najdem v vsakem tipu malo, najbolj pa seveda v tretjem. Zame je Lepota, tisto kar me najbolj polni, kar mi da nasmeh na obraz. In ob čemer se počutim, kot da sem najbolj bogata oseba na svetu. Kljub dolgovom, neplačanim položnicam pa minusu na računu. Naslednja točka. Na blogu še nisem omenila, da že od decembra sodelujem v dobrodelnem projektu “Mamine vrečke”, v katerem se zbira denar za operacijo 11-letne deklice s cerebralno paralizo. Morda ste zasledili kaj v medijih, če ne pa si preberite tale članek. No, gre za ročno poslikavo nakupovalnih vrečk z različnimi motivi. Od začetka so prevladovali motivi v stilu ilustracij Jelke Reichman in razne rožice, jaz sem pozneje tudi začela slikat gor mandale, od katerih se jih je do zdaj bolj malo prodalo, po moje predvsem zato, ker še niso na internetu, predvčerajšnjim pa sem začela delat tudi na bolj popularnih motivih, ki jih lahko vidite na fotkah, v zaupanju, da bojo zraven starejših ljudi, te vrečke začeli kupovati tudi mladi. Naslednji teden bom naredila tudi stran na facebooku, kamor bom dala gor vse motive. Z Ireno, Ajšino mamo, računava, da nama bo uspelo zadevo sčasoma speljati tudi v podjetniško smer. Tole še moram malo popravit, ker se mi je barva razpacala No, kakšne se vam zdijo te moje nazadnje narejene vrečke? Bi jih kupili? * * * Sorry, dear foreign readers, because there’s no translation of this post. On the pictures you can see my last paintings, handpainted on the cotton shopping bags. How do you like them?