Author: Anita Puksic

Danes je dober dan .Danes imava z mojim dragim dva mesca .Danes ga prvič prav pogrešam . Če to ni odličen razlog za srečo 😀

Waaa 😀V bistvu ni pomembno, da jaz v torek prinesem 100 skic. Kdo pravi, da bom potem zagotovo uspela v tem ? In kdo pravi, da ne bom, če jih ne bom ?Jaz bom uspela, če bom pač to želela 😀In če zdaj ne znam narisat skice v minuti, to ne pomeni, da je nikoli ne bom 😀 In če bom hotela, bom toliko denarja imela, da si bom lahko z njim brisala rit —>

Kaj je bolje ? Delati nekaj kar rad počneš in ti ob tem zmanjka časa za druge stvari, ki jih moraš narediti, a jih ne maraš ali delati tisto kar moraš narediti, toda potem ti zmanjka čas za tisto, kar rad delaš ? V bistvu preveč premišljujem. In premalo delam.

* Zaradi pokanja* Zaradi smradu po mesu* Ker se foter napije* Ker se brat napije* Ker se vsi skregamo Jezus bi bežal pred križem, če bi vedel, kaj bomo storili iz tega “praznika”.

Nameravala sem opisati včerajšnji dan. In sem si premislila. Saj je že poskrbel zase, tako da čisto na kratko: včerajšnji dan je bil kot skleda okusne solate, ki pa ni dobro premešana. In ravno veselo ješ, ko naletiš na preslani kos. In po možnosti ti sol še zahrusta med zobmi. Grr.

Torej. Nekje je treba začet, a ?Trenutno je moje počutje precej dobro.Nekako imam končno življenje urejeno. Razen tega, da je stanje v družini polomno, kar pa je že od nekdaj in sem navajena. In razen tega, da bi se morala učiti fiziko, kar pa se mi niti slučajno ne da, sploh zaradi tega, ker se v mojem telesu še vedno nahaja alkohol, ki je našel pot vame zadnje tri šolske ure ( preživite v lokalu ) skozi pivo. Kar mi ni ravno v ponos, toda glavno, da je bilo zabavno. In ljubi Bog ( kolikor pač verjamem vate ), hvala…